Ob tem je Božidar Djelić, sicer tudi podpredsednik srbske vlade, dodal, da Srbija v kaj takega tudi ne bi privolila. V torek je namreč britanski Financial Times zapisal, da naj bi Slovenija v času predsedovanja Evropski uniji skušala prepričati Srbijo, da se v zameno za možnost članstva v EU-ju odpove Kosovu, kar so na slovenskem zunanjem ministrstvu zanikali.

EU po propadu načrta odposlanca ZN-a za Kosovo Marttija Ahtisaarija naj ne bi imel nadaljnjih načrtov glede statusa Kosova. V političnih krogih se sicer širijo govorice o različnih možnostih, od konfederacije Srbije in Kosova, kar naj bi bila neke vrste prehodna rešitev do samostojnosti Kosova v nekaj letih, pa do razdelitve Kosova, a Bruselj tovrstne namige zanika.

Tiskovna predstavnica visokega predstavnika za skupno zunanjo in varnostno politiko Javierja Solane Cristina Gallach je dejala, da ne ve nič o tem in da se pripravlja na novo fazo pogajanj, ki se bodo začela v kratkem, a ne razmišljajo o omenjeni ideji. Idejo o konfederaciji je zavrnil tudi srbski premier Vojislav Koštunica.

Srbi, predvsem mladi, podpirajo priključevanje EU-ju
Javnomnenjske raziskave sicer kažejo, da okoli 70 odstotkov Srbov podpira vstop Srbije v EU, 15 odstotkov pa prihodnost Srbije ne vidi povezane z Brusljem. Med tistimi, ki vidijo svojo prihodnost v Evropski uniji je največ mladih in bolj izobraženih, saj so prepričani, da EU predstavlja prihodnost in zagotavlja mir, odpira nove možnosti zaposlovanja ter možnost dela v drugih državah.

Večina vprašanih meni, da približevanje Evropski uniji poteka počasi in priznava, da niso pripravljeni bistveno spremeniti svojih življenjskih navad za boljšo evropsko prihodnost. Na vprašanje, ali se počutijo kot Evropejci, je 42 odstotkov vprašanih odgovorilo pritrdilno, tretjina pa je odgovorila, da se ne počutijo kot državljani Evrope.