Predstavnik IMF-a Alistair Thomson je potrdil, da je odbor direktorjev v torek na tajnem glasovanju odločal o tem, ali naj se najmlajša evropska država pridruži instituciji ter da imajo člani odbora še nekaj dni časa, da razmislijo o svojem glasu ter izrazijo morebitne dvome. Kosovski premier Hashim Thaci je medtem izjavil, da proces pridobivanja članstva v IMF-u poteka gladko. Kosovska televizija je poročala, da je po neuradnih podatkih za članstvo Kosova glasovalo 100 od 180 članov odbora in da bo izid glasovanja znan v petek.

Na morebitno članstvo Kosova v IMF-u so se odzvale srbske oblasti. Srbski predsednik Boris Tadić in premier Mirko Cvetković sta poudarila, kako pomembno je, da Kosovo ne postane članica Združenih narodov. Tadić je dodal, da je malo upanja, da bi preprečili članstvo Kosova v IMF-u, da pa države postanejo zares neodvisne in mednarodno priznane, ko postanejo članice ZN-a. Cvitković je dodal, da si bo Srbija še naprej z vsemi razpoložljivimi diplomatskimi sredstvi prizadevala preprečiti sprejetje Kosova v svetovno organizacijo.

Morebitno članstvo Kosova v IMF-u bi odprlo vprašanje dolga Kosova instituciji. Stališče Beograda glede tega je zelo težavno. Blic poroča, da Srbija ne bo naredila nobenega koraka, ki bi nakazal, da je pripravljena odstopiti od dolga, ker ima to vprašanje za vprašanje suverenosti, saj ima Kosovo še vedno za del svojega ozemlja.

Makedonija bi potrebovala pol milijarde pomoči
Medtem je v Makedonijo na pogovore z vlado prispela delegacija IMF-a. Eni najrevnejših evropskih držav grozi, da bo do konca leta zapadla v recesijo. Večina strokovnjakov se strinja, da bo Skopje potrebovalo neko obliko posojila IMF-a. A vlada premierja Nikole Gruevskega ne želi priznati, da potrebuje pomoč. Makedonija je prejšnje posojilo IMF-a v višini 32 milijonov evrov odplačala pred dvema letoma, zato si ne želi nakopati še enega. Ker je gospodarska kriza makedonsko gospodarstvo močno prizadela, naj bi država potrebovala celo 500 milijonov evrov pomoči. Prejšnji teden je finančni minister Trajko Sleveski namignil, da bi se država po pomoč k UMF-u le utegnila zateči, a le zato, da bi se izognila devalvaciji svoje valute.

Od nekdanjih republik Jugoslavije je Srbija od IMF-a že prejela tri milijarde evrov visoko posojilo, Bosna in Hercegovina pa je ta teden objavila dogovor o 1,2 milijarde evrov pomoči, ki naj bi jo prejela v prihodnjih treh letih.

T. V.