Pokol v Srebrenici, ki so ga julija 1995 zagrešile srbske sile, je pustil pečat v novejši zgodovini Balkanskega polotoka in vrgel temno senco na mednarodno skupnost. Čeprav so Združeni narodi Srebrenico razglasili za "varno območje" in tja poslali nizozemske vojake pod svojo zastavo, to ni preprečilo genocida. Mednarodna skupnost se je izkazala za nesposobno ukrepati, Združeni narodi pa so bili popolnoma neučinkoviti. Zločin v Srebrenici je največji množični poboj v Evropi po drugo svetovni vojni, ki ga je Mednarodno sodišče za zločine na območju nekdanje Jugoslavije s sedežem v Haagu leta 2004 označilo za genocid.

Srbske enote so zavzele več položajev mirovnih čet okoli mesta, za talce pa so zajele 30 nizozemskih vojakov. Nizozemski poveljnik je takrat zvezo Nato večkrat prosil za letalski napad na položaje bosanskih Srbov, a so prošnjo zavrnili. Srebrenica je tako 11. julija padla v srbske roke. Nekaj ur pred padcem Srebrenice je skupina približno 15.000 moških pobegnila proti več kot sto kilometrov oddaljenemu območju Tuzle, ki je bilo pod nadzorom muslimanskih sil. Več kot 20.000 žensk in otrok pa tudi nekaj moških se je zateklo na sedež modrih čelad v upanju, da jih bodo zaščitili, a zaman. Po padcu enklave 11. julija 1995 se je zgodil najhujši pokol v Evropi po drugi svetovni vojni.

Trupla zakopali v množična grobišča
Pripadniki mirovnih sil so le nemočno opazovali ločevanje moških in fantov ter žensk in starejših. Moške so pobili, ženske, otroke in starejše pa so odpeljali na druga muslimanska območja. Nizozemski mirovniki so se 13. julija predali, tri dni pozneje pa so Srebrenico brez orožja in opreme zapustili. Srbske sile so 13. julija začele pobijati muslimanske moške v skladišču v bližnji vasi Kravica. Pobijanje so nadaljevali vse do 19. julija, trupla pa zakopali v bližnjih gozdovih, ki so jih pozneje v strahu pred odkritjem in v želji po zakrivanju zločina bosanski Srbi izkopali in pokopali v ducatih množičnih grobišč po Bosni in Hercegovini.

Trupla pokopali v spominskem centru v Potočarih
Po podatkih Inštituta BiH-a za pogrešane osebe so srbske sile do 19. julija 1995 ubile 8.372 bošnjaških moških, fantov in žensk, katerih posmrtne ostanke so našli v 77 množičnih grobiščih in nekaj sto posameznih grobovih, ki so jih izkopali v okolici mesta. Doslej so forenzični strokovnjaki Mednarodne komisije za pogrešane osebe identificirali 6.186 trupel ubitih, od katerih jih je v spominskem centru v Potočarih, ki so ga odprli leta 2003, pokopanih okoli 3.200, kakih 2.000 pa še vedno čaka, da najdejo vse dele njihovih posmrtnih ostankov. Tudi na današnji slovesnosti bodo pokopali 534 trupel bosanskih Muslimanov, starih med 14 in 75 let, katerih posmrtne ostanke so našli v množičnih grobiščih in identificirali na podlagi analiz DNK-ja.

Slovesnosti se bodo udeležili visoki državni predstavniki BiH-a, predsedujoči predsedstvu BiH-a Željko Komšić in bošnjaški član predsedstva Haris Silajdžić ter predstavniki mednarodne skupnosti, v imenu predsednika Evropskega parlamenta Hansa-Gerta Pötteringa pa slovenski evropski poslanec Jelko Kacin. Verski obred bo vodil vrhovni poglavar Muslimanov v BiH-u Mustafa Cerić.

Dan spomina na žrtve genocida prvič tudi v Evropi
Obletnico pokola bodo letos v skladu z resolucijo, ki jo je Evropski parlament sprejel 15. januarja in ki 11. julij razglaša za evropski dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici, prvič zaznamovali po vsej Evropi, k temu pa so pozvali tudi vse države Zahodnega Balkana. Ta dan je sicer namenjen poklonu žrtvam tragične in nesmiselne morije, hkrati pa je opomin pred nevarnostjo, ki jo v sebi nosijo fanatizem, nacionalizem, sovraštvo in predsodki.

Na Zahodnem Balkanu bodo dan spomina zaznamovali v Črni gori, na Hrvaškem in v Federaciji BiH-a. Tam je danes dan žalovanja, v celotnem BiH-u pa ga ne bodo zaznamovali, ker pobuda za glasovanje o resoluciji zaradi nasprotovanja poslancev Republike srbske v parlamentu BiH-a ni dobila podpore. Parlamenta v Podgorici in v Zagrebu sta resolucijo Evropskega parlamenta sprejela ta teden, v parlamentu Srbije, ki je po razsodbi haaškega Meddržavnega sodišča iz leta 2007 odgovorna, ker ni storila ničesar za preprečitev genocida ali kaznovanje odgovornih, pa zadostne podpore za sprejetje resolucije ni bilo.

Mladić še vedno na prostosti
Temno luč na mednarodno skupnost meče tudi to, da Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije še vedno ni uspelo najti nekdanjega poveljnika bosanskih Srbov Ratka Mladića, ki je najbolj odgovoren za genocid v Srebrenici, in najbolj iskan obtoženec haaškega sodišča. Voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžića so prijeli lani v Beogradu.