Nekdanji župan Prijedorja je bil obsojen leta 2003, kar je bila prva dosmrtna kazen, ki jo je izreklo haaško sodišče. Stakić je bil obsojen zaradi iztrebljanja, umorov in preganjanja nesrbskega prebivalstva, prizivno sodišče pa je opustilo obsodbo za genocid in mu znižalo kazen.

Genocid je namreč izredno težko dokazati, saj mora tožilstvo prikazati točno določeno namero za uničenje etnične ali verske skupnosti. Za Stakića je haaško sodišče ugotovilo namero za pregon prebivalcev in ne za njihovo uničenje.

Po ugotovitvi sodišča je Stakić odgovoren za smrt 1.500 bosanskih Hrvatov in Muslimanov in pregon 20.000 ljudi, ko so srbske sile prodirale skozi Prijedor in okoliške vasi. Haaško sodišče je ugotovilo, da je Stakić odgovoren za odločitev o vzpostavitvi taborišč Omarska, Keraterm in Trnopolje, ki so postali sinonim za etnično čiščenje.

Stakić se je imel za lutko
Med vojno v BiH-u od leta 1992 do leta 1995 je bil Stakić pomemben član Srbske demokratske stranke (SDS) pod vodstvom Radovana Karadžića, ki je skupaj z Ratkom Mladićem najbolj iskani haaški obtoženec. Stakić je obtožbe vseskozi zanikal in zatrjeval, da je bila oblast v drugih rokah, sam pa je bil le lutka, s katero so upravljajli drugi.