Stalin je bil močno nezaupljiv ne le do sovražnikov, temveč tudi do sodelavcev. Foto: EPA
Stalin je bil močno nezaupljiv ne le do sovražnikov, temveč tudi do sodelavcev. Foto: EPA

Danes sem prvič videl solze v očeh Kobe. Povedal sem mu o Stalingradu, o tem, kako se ljudje bojujejo. Ko sem prišel do tja, sem veliko preklinjal in se počutil bolje. A on je skušal ostati zbran, kaj pa njegovo srce? Čustev ni mogel zadržati v sebi.

Berija v svojem (domnevnem) dnevniku opisuje, kako je Stalina prvič videl jokati.

Aleksander Mjasnikov je bil eden izmed zdravnikov, ki so jih poklicali k Stalinu, ko je ta leta 1953 ležal na smrtni postelji. V svojem dnevniku je zdravnik zapisal, da je diktator trpel zaradi bolezni, ki bi lahko vplivala na njegovo sprejemanje odločitev.

"Velika ateroskleroza v možganih, ki smo jo odkrili ob obdukciji, mora postaviti vprašanje o tem, koliko je ta bolezen – ki se je očitno razvijala več let - vplivala na Stalinovo zdravje, njegovo osebnost in njegove odločitve," piše v dnevniku, katerega dele je prvič objavil ruski časnik Moskovsky Komsomolets. Možganska ateroskleroza lahko povzroči delno izgubo vida ali govora, nenadno lokalno paralizo, lahko pa vodi tudi v možgansko kap.

"Državo je, pravzaprav, vodil bolan človek"
"Stalin je morda izgubil občutek za dobro in zlo, zdravo in škodljivo, dovoljeno in nedovoljeno, prijatelja in sovražnika. Značajske lastnosti lahko postanejo izrazitejše, tako da lahko sumničava oseba postane paranoik," je še pisal Mjasnikov. "Menim, da je Stalinovo krutost in sumničavost ter njegov strah pred sovražniki v veliki meri povzročila ateroskleroza cerebralne arterije. Državo je, pravzaprav, vodil bolan človek," je sklenil zdravnik.

Vpogled v Stalina skozi oči Berije
Pretekli teden so se pojavili tudi izseki iz dnevnika Lavrentija Berija, enega najbolj krvoločnih članov Stalinovega ožjega kroga. Dnevnik, katerega avtentičnost sicer še ni bila potrjena, bo objavil časnik Komsomolskaya Pravda. Dnevnik se začne leta 1938, ko je Stalin – v dnevniku je Berija zanj uporabljal njegov revolucionarni vzdevek "Koba" - pozval Berijo, naj zapusti svojo rodno Gruzijo in pride v Moskvo za namestnika Nikolaja Ježova, vodjo zloglasne tajne policije NDKV. Ježov je bil ustreljen leta 1940, Berija pa je prevzel njegovo mesto kot vodja NKVD-ja in postal eden izmed tistih, ki jim je Stalin najbolj zaupal.

Stalin napil Churchilla
Berijev dnevnik razkriva tudi nekaj podrobnosti o dogajanju med drugo svetovno vojno. Ko je avgusta 1942 v Moskvo prihajal britanski premier Winston Churchill, da bi se sešel s Stalinom, je med tedaj še zaveznikoma že vladalo veliko nezaupanje. Berija trdi, da je Stalinu svetoval, naj Churchilla preprosto napije. "To niso zabavni časi, a smo se vsi nasmejali. Koba mi je povedal, da je bil nasvet o Churchillu pripraven. Churchill se je strinjal, se popolnoma napil. Koba nam je povedal o tem v smehu. Pozneje je rekel: 'Dobro je vnaprej poznati šibkosti svojega sovražnika'," piše v dnevniku.

Nepremično obstali
Stalin je umrl 5. marca 1953. "Voditelji stranke so potihoma napolnili sobo, kot tudi Stalinova hči Svetlana, sin Vasilij in varnostno osebje. Vsi so zelo dolgo nepremično stali v obredni tišini. Niti ne vem, kako dolgo, morda pol ure ali še dlje," je o trenutkih takoj po Stalinovi smrti ob 9.50 zjutraj v svoj dnevnik zapisal Mjasnikov. Berijo so kmalu zatem aretirali in ustrelili.

Danes sem prvič videl solze v očeh Kobe. Povedal sem mu o Stalingradu, o tem, kako se ljudje bojujejo. Ko sem prišel do tja, sem veliko preklinjal in se počutil bolje. A on je skušal ostati zbran, kaj pa njegovo srce? Čustev ni mogel zadržati v sebi.

Berija v svojem (domnevnem) dnevniku opisuje, kako je Stalina prvič videl jokati.