Združeni narodi so edina univerzalna svetovna organizacija, ki je nastala leta 1945 po uničujoči drugi svetovni vojni, da bi zagotavljala svetovni red, mir in varnost. Struktura organizacije, kot so jo države zmagovalke vojne določile takrat, je enaka še danes in ne odseva več dejanske porazdelitve moči na svetu.

Združeni narodi skrbijo za dobro sveta
Danes so Združeni narodi forum 192 držav, celoten sistem, ki ga sestavlja več kot 30 organizacij, pa poleg vzdrževanja mednarodnega miru in varnosti skrbi še za varstvo človekovih pravic in varstvo okolja, bojuje se proti smrtonosnim boleznim in si prizadeva za zmanjševanje revščine. ZN in njegove agencije skrbijo za begunce, bojujejo se proti trgovini z mamili in terorizmu ter si prizadevajo za zmanjšanje števila ljudi, okuženih z aidsom. Kljub mnogim očitkom, da je organizacija neučinkovita, pa je za zdaj najvplivnejša in največ, kar v svetovni skupnosti obstaja.

Varnostni svet v primežu petih stalnih članic
Varnostni svet je eno od teles Združenih narodov, ki lahko s svojimi odločitvami bistveno vpliva na dogajanje po svetu, in je edini, ki lahko sprejema zavezujoče mednarodne odločitve. Sestavlja ga 15 držav članic, od tega pet stalnih, ZDA, Kitajska, Rusija, Francija in Velika Britanija, ki so privilegirano mesto dobile kot zmagovalke vojne, in deset nestalnih članic, ki dobijo sedež v Varnostnem svetu za dve leti, pet pa se jih zamenja vsako leto.

Stalne članice so tiste, ki imajo največji vpliv na svetovne dogodke, saj lahko s svojo pravico do veta preprečijo katero koli odločitev, ki ni po njihovi volji in tako po svoje oblikujejo svetovno dogajanje. Pravico do veta vse prepogosto izkoriščajo za svoje dobro in tako sebično onemogočajo splošno dogovorjene in prepotrebne pobude in odločitve, kar dela Varnostni svet tako nedemokratičnega kot tudi neučinkovitega.

Najpomembnejše telo vse bolj neučinkovito
Ker Varnostni svet ZN-a že 60 let deluje po enakem načelu in se je razmerje moči na svetu medtem zelo spremenilo, je postal geografsko neuravnotežen in popolnoma nereprezentativen. Zato bi bilo nujno potrebno spremeniti njegovo sestavo in vanj vključiti tudi nekatere druge države. Generalna skupščina ZN-a o reformi Varnostnega sveta razpravlja že več kot desetletje, a ji še ni uspelo doseči soglasja.

Največje težave se pojavljajo prav pri zahtevah za nove stalne članice, saj si ta poseben status želijo Nemčija, Japonska, Brazilija, Indija, Egipt, Južnoafriška republika in Nigerija, ki imajo vse podporo določenih držav članic, kar pa ni dovolj. Pet stalnih članic je tistih, ki se bojijo, da bi izgubile svoj monopol in tako ovirajo vse spremembe, poleg tega pa se je ogasilo tudi nekaj drugih držav, ki trdijo, da bi morali Varnostni svet ZN-a razširiti izključno z nestalnimi sedeži, ki bi bili regionalno pravično razdeljeni.

Dva predloga, nobeden dovolj podpore
Predlog reforme, ki jo je oblikovala posebna skupina pod vodstvom nekdanjega generalnega sekretarja Kofija Annana, predvideva dve možnosti širitve Varnostnega sveta. Po prvi naj bi bil Varnostni svet sestavljen iz 11 stalnih in 13 nestalnih članic, kjer se kot glavne kandidatke za morebitne nove stalne članice omenjajo Japonska, Nemčija, Indija, Brazilija, Egipt in Južna Afrika. Druga možnost pa predvideva, da bi število stalnih članic ostalo enako, a bi osem članic imelo štiriletne mandate, po njihovem izteku pa bi bile lahko ponovno izvoljene. Število nestalnih članic bi ostalo enako.

Spremembe potrebne tudi v delu Varnostnega sveta
Poleg širitve članstva predvideva reforma Varnostnega sveta tudi spremembe v delovnih metodah in postopkih delovanja sveta, več javnih zasedanj in drugih ukrepov, ki bi naredili delo Varnostnega sveta preglednejše in učinkovitejše. Te spremembe so veliko bolj dosegljive kot spremembe članstva, saj ne zahtevajo sprememb Ustanovne listine organizacije, ampak jih lahko sprejme Varnostni svet sam.

Reforma Varnostnega sveta je torej potrebna, da bi lahko tako organ kot celotna organizacija delovala bolj učinkovito. Vendar bo ob trmi stalnih članic, ki se bojijo za svoj obstoj in prevlado, to skoraj nemogoče, in naloga generalnega sekretarja Ban Ki Muna je, da jih skuša prepričati, da bo spremenjeni Varnostni svet deloval bolje in tako koristil njim in drugim državam po svetu.

B. T.