Nekdanja predsednika sta se znova srečala ob 20. obletnici padca Berlinskega zidu novembra letos. Foto: EPA
Nekdanja predsednika sta se znova srečala ob 20. obletnici padca Berlinskega zidu novembra letos. Foto: EPA
Poljska
Opustitev gradnje ščita so tudi v Rusiji pospremili z velikim zadovoljstvom. Foto: EPA

Dogovor, ki z nekaj več kot tisoč stranmi sodi med najobsežnejše pogodbe v zgodovini, sta voditelja podpisala že 31. julija leta 1991, veljati pa je začel 5. decembra leta 1994. Sovjetski zvezi oziroma njeni naslednici Rusiji in ZDA je pogodba nalagala, da imata lahko v oborožitvi največ 6.000 bojnih konic in 1.600 nosilnih raket za njihov prenos na morebitne cilje, vzpostavila pa je tudi zelo strog režim nadzora in preverjanja upoštevanja določb.

Moskva in Washington sta pogodbo bolj ali manj dosledno spoštovala, kljub mnogim posvetom pa jima še ni uspelo doseči dogovora o njenem nasledniku. Zdajšnja predsednika Dmitrij Medvedjev in Barack Obama se lahko tako pohvalita le s prehodnim dogovorom o zmanjšanju zalog strateškega orožja, ki določa, da bosta državi v sedmih letih zmanjšali število bojnih konic in nosilnih raket. Prvih naj bi v sedmih letih imeli le še med 1.500 in 1.675, drugih pa med 500 in 1.100.

Po poročanju češke državne televizije bi lahko Medvedjev in Obama novo pogodbo podpisala že v petek v Pragi. Uradne novice o tem še ni, a dopisniki ruskih medijev naj bi iz Kremlja dobili namig, naj si za petek priskrbijo vizume.

Obami se bolj mudi kot Medvedjevu
Medvedjev in Obama sta dan pred iztekom pogodbe objavila skupno izjavo, v kateri sta poudarila, da bosta obe državi tudi po izteku spoštovali pogodbo in še naprej delovali v njenem duhu. Ob tem sta poudarila trdno odločenost zagotoviti, da bo nova pogodba o strateškem orožju začela veljati, kolikor hitro bo to mogoče.

ZDA naj bi si želele, da bi bil nov dogovor podpisan še pred 10. decembrom, torej dnem, ko bo Obama v Oslu prejel Nobelovo nagrado za mir, ali vsaj do konca leta. Ameriški predsednik je dosego dogovora o novem sporazumu za zmanjšanje strateške oborožitve sicer postavil v središče prizadevanj za obnovitev odnosov z Rusijo, ki so med predsednikovanjem njegovega predhodnika Georgea Busha padli na najnižjo raven od konca hladne vojne.

Sveži veter o nasledniku Starta-1 je zavel septembra, ko je Obama objavil, da opušča načrt za gradnjo protiraketnega ščita v Vzhodni Evropi.