Okoli poldneva se je več tisoč stavkajočih, mladih in upokojencev odpravilo na demonstracije pred parlament v Atenah, kjer so zahtevali konec varčevalnih ukrepov in zategovanja pasu.

Posledice stavke najbolj čutijo v prometu, kjer prihaja do zamud in odpovedi letal, vlakov, avtobusov in trajektov. Dodatno težavo predstavlja to, da se v Grčiji že začenja turistična sezona, med katero je povpraševanje po javnem potniškem prometu bistveno večje. Zaradi triurne ustavitve dela kontrolorjev letenja so morali prestaviti številne polete.

Stavkajo tudi novinarji tako javnih kot zasebnih televizijskih hiš, zato ves dan namesto novic predvajajo dokumentarce. V Grčiji je od začetka gospodarske krize leta 2010 potekalo že skoraj 50 splošnih stavk. Tokratno sta organizirala največja sindikata - sindikat zasebnega sektorja GSEE in javnega sektorja ADEDY.

Avgusta se bo iztekel tretji program finančne pomoči Grčiji, ki ga je premier Aleksis Cipras kljub nasprotovanju javnosti podpisal leta 2015. Od začetka krize je Grčija prejela že 260 milijard evrov posojil, v zameno pa je morala začeti izvajati varčevalne ukrepe, kot so odpuščanja v javnem sektorju, povečanje davkov in nižanje pokojnin.

Grčija zavrača previdnostno posojilo
Nadaljevanje grškega odplačevanja posojil in ogromnega javnega dolga ni jasno. Najprej mora grška vlada sprejeti sveženj socialnih in gospodarskih ukrepov, potrebnih za izplačilo zadnjega finančnega obroka, za katerega še ni jasno, kolikšen bo. Višanje davkov in nižanje pokojnin Grke čakata tudi v letih 2019 in 2020, vendar je Ciprasova vlada obljubila, da bo povečala minimalno plačo. Delavci medtem svarijo z novimi stavkami.

Pogovori glede grškega dolga so osredotočeni na francoski predlog vezave odplačevanja dolga glede na raven rasti. Od dogovora glede dolga je odvisno sodelovanje Mednarodnega denarnega sklada pri podpori Grčiji.

Odprto je tudi širše vprašanje nadzora Grčije po koncu programa. V Atenah zavračajo možnost previdnostnega posojila, ki bi pomenilo nove pogoje in zahteve po ukrepanju. Doslej še nobena država, ki je potrebovala pomoč, ni zaprosila za previdnostno posojilo.

Prodaja največje rafinerije
Grčija je medtem prejela zanimanje petih podjetij za nakup večinskega deleža največje največje rafinerijo Hellenic Petroleum, je sporočila grška agencija za privatizacijo.

Podjetji Paneuropean Oil in Industrial Holding ter država so se namreč skupno odločile za prodajo vsaj 50,1 odstotka lastništva rafinerije.