Stanje v javnem šolstvu je v nekaterih državah alarmantno. Nekatera šolska okrožja v Koloradu si lahko privoščijo pouk le štirikrat tedensko. V Oklahomi se ponekod še zmeraj učijo iz učbenikov, po katerih je predsednik ZDA George W. Bush. Mnogi učitelji iz Arizone morajo za preživetje opravljati še po dve dodatni službi v gostinstvu.

Razlog za to je okrnjeno financiranje javnega šolstva, ki so ga odločno znižali v času krize leta 2008, financiranje pa se je odtlej celo znižalo. Učitelji Zahodne Virginije so se februarja temu trendu odločili zoperstaviti, verižno pa so jim sledili še kolegi iz Kentuckyja, Oklahome, Arizone in Kolorada. Protesti se po mnenju analitikov počasi širijo proti Louisiani in Severni Karolini.

Uresničevanje zahtev učiteljev dodatno otežuje posebna zakonodaja, po kateri zvezne države svojih proračunskih primanjkljajev ne smejo prenašati iz leta v leto - tako kot to lahko storijo ZDA - temveč morajo vsa sredstva za financiranje nekega področja pridobiti takoj, kar po navadi počnejo z dvigom davkov na drugih področjih.

Pri tem se položaj še dodatno zaplete, saj morajo v večini omenjenih zveznih držav senatorji za višanje obdavčitve nekega področja zbrati "supervečino". Ni dovolj običajnih več kot 50 odstotkov glasov, temveč morajo zbrati 60 ali ponekod celo 75 odstotkov, kar se večkrat izkaže za nemogoče.

Ukrep je posledica lobiranja ALEC-a (American Legislative Exchange Council), zakonodajnega združenja predstavnikov konservativnih senatorjev in velikih podjetij. V 90. letih je več zveznih držav sprejelo njihov predlog zakona o "supervečini" za višanje davkov, s čimer so se velika podjetja zavarovala pred plačilom višjih prispevkov.

Zahodna Virginija soglasno dosegla zvišanje
Kot prvi so učilnice vseh 120 šolskih okrožij soglasno zapustili učitelji Zahodne Virginije, ki so na shodih z več tisoč udeleženci oblasti pozvali k dvigu plač, možnosti napredovanja na delovnem mestu in zapolnitvi 700 prostih delovnih mest v izobraževanju.

Po devetih dneh stavke je guverner James Justice sporočil, da bodo oblasti ugodile zahtevi učiteljev po petodstotnem dvigu plač, senat pa je odločitev potrdil s kar 98 glasovi proti enemu. Sredstva za dvig plač namerava guverner pridobiti z rezi plač svojega osebja.

Zahodna Virginija na javnih šolah zaposluje okoli 20.000 učiteljev, izmed katerih se jih je protestov udeležilo več tisoč. Podprli so jih tudi mnogi učenci in starši. Lokalna skupnost je v času stavke vzpostavila javne kuhinje, da so zagotovili obroke otrokom, ki so odvisni od šolske prehrane.

Oklahoma bo sredstva pridobila s kockanjem
Kakšen mesec po uspeli stavki v Virginiji so na ulice odšli tudi učitelji v Oklahomi in Kentuckyju. Finančni rezi šolstva so najhuje prizadeli prav Oklahomo, kjer so financiranje javnih šol med letoma 2008 in 2018 zmanjšali za kar 28 odstotkov.

"V učilnicah imamo polomljene stole, učenci se učijo iz razpadajočih zlepljenih knjig. Učitelji morajo opravljati več služb, donirati plazmo in hoditi po hrano k dobrodelnim organizacijam," je položaj opisala predsednica izobraževalnega združenja v Oklahomi Alicia Priest. V sklopu stavke so učitelji organizirali tudi okoli 110 milj (170 kilometrov) dolg pohod med največjima mestoma Tulsa in Oklahoma City, na katerem so se jim pridružili učenci in starši.

Učitelji, katerih povprečna plača je z okoli 46.000 dolarji letno med najnižjimi v ZDA, so zahtevali 10.000 dolarjev povišanja v treh letih. Guvernerka Mary Fallin je odobrila zvišanje učiteljskih plač za okoli 6.000 dolarjev glede na izkušnje ter zvišanje plač preostalih zaposlenih v šolah za 1.250 dolarjev.

Oklahoma ima še posebej restriktivno politiko pri višanju davkov, saj jih mora podpreti kar 75 odstotkov senatorjev. Sredstva bodo pridobili z obdavčenjem prodaje na Amazonu, zvišanjem davkov na plin, gorivo in tobak. Prav tako bodo v igralnicah v lasti prvobitnih prebivalcev ZDA dovolili kockanje in igre na srečo, kot je ruleta, kar bodo prav tako obdavčili.

Največji učiteljski sindikat je kljub nedoseženim zahtevam reforme označil za "zmago za učitelje" in 12. aprila na siceršnje nezadovoljstvo in razočaranje mnogih učiteljev razglasil konec stavka in nadaljevanje pouka.

Kentucky: "Zaradi stavke otroci izpostavljeni spolnemu nasilju"
Konec marca so stavke začeli učitelji v Kentuckyju, katerih glavna zahteva je sprememba pokojninske reforme, ki jo je sprejel senat. Novi zakon namreč predvideva, da bodo učitelji, zaposleni po januarju 2019, zaposleni po "hibridnem" pokojninskem programu, kar pomeni, da bodo imeli omejeno število dni bolniškega dopusta do upokojitve, prav tako pa se bo dvignila tudi delovna doba.

Sprejetje spornega zakona je sprožilo proteste pred mestno hišo v Frankfortu, vendar učiteljski sindikati v Kentuckyju niso tako enotni, saj so zaprli le 30 od 194 šol. Na drugih so protestirajoči učitelji vzeli bolniški dopust ali si poiskali zamenjave, da so se lahko udeležili "dneva za akcijo".

Guverner Matt Bevin je predtem uporabil veto na zakon, ki predvideva obsežnejše financiranje šolskega sistema za nakup novih knjig in šolske opreme. Protestirajoče učitelje je obtožil, da bodo zaradi njihove stavke otroci izpostavljeni spolnemu nasilju in uporabi drog, a se je za svoje besede pozneje opravičil.

Na začetku maja je republikanski senat prevzel nadzor nad javnimi šolami v pretežno črnskem okrožju Jefferson, nad katerimi je predtem bedel posebni izobraževalni odbor. Senat trdi, da želi s potezo prevzeti nadzor nad financiranjem, vodja združenja učiteljev Lily Eskelsen Garcia pa ocenjuje, da guverner Bevin s tem učitelje neposredno kaznuje za stavko.

Učitelji so zaradi samovoljnega prevzema nadzora senata na tradicionalnih konjskih dirkah Kentucky Derby znova protestirali.

Rdeča barva preplavila Arizono
Aprila je stavkovni val zajel tudi Arizono. 29. aprila je skoraj vseh 2.000 šolskih okrožij začelo stavko pod geslom "Red for ED" (rdeča za izobrazbo - kampanja se lahko spremlja tudi na družbenih omrežjih), v sklopu katere so na protestih v rdeče barve oblečeni učitelji in podporniki zahtevali povišanje plač.

Po šestih dneh stavke so se učitelji vrnili v učilnice, saj je senat odobril zahteve učiteljev po 20-odstotnem zvišanju plač v treh letih, vendar so učitelji kljub temu ogorčeni, saj senat teh 600 milijonov dolarjev ne namerava dobiti z obdavčenjem premožnih, kot so predlagali.

Guverner Doug Ducey je 3. maja podpisal odlok, po katerem nameravajo sredstva pridobiti z dražjo registracijo vozil in obdavčenjem plač srednjega in delavskega razreda, kar je sprožilo ogorčenje javnosti.

Kolorado začenja boj
V ponedeljek se je v Koloradu začela prva učiteljska stavka po 24 letih. Čeprav Kolorado doživlja gospodarski razcvet, so pri financiranju šolstva šele 40. izmed 52 zveznih držav ZDA.

Zaradi finančnih težav so mnoge šole, predvsem na podeželju, letos prešle na štiri dni pouka tedensko. Med njimi je tudi mesto Pueblo s 110.000 prebivalci, kjer so v ponedeljek, kot za zdaj edinem mestu te zvezne države, začeli stavko. "Menim, da je ljudem to dalo malo spodbude, vendar bi se po mojem mnenju protesti zgodili v vsakem primeru," je o stavkah po drugih državah povedala vodja sindikata učiteljev Suzanne Ethredge.

Učiteljske plače v nasprotju s trendom
Državni center za statistiko na področju izobraževanja ocenjuje, da se je povprečna letna bruto plača učiteljev v osnovnih in srednjih javnih šolah na ravni ZDA z 61.804 dolarjev bruto leta 2009 znižala na 58.950 dolarjev v šolskem letu 2016/2017. Dohodki ameriških gospodinjstev se medtem dvigajo – mediana teh je leta 2016 znašala 59.039 dolarjev, navaja ameriški statistični urad (United States Census Bureau).

Ameriške plače se sicer močno razlikujejo glede na zvezno državo, izobrazbo in starost. Predvidena povprečna letna plača za leto 2017 je sicer glede na podatke Urada za delo za Američane med 25. in 34. letom starosti znašala 40.352 dolarjev, za starostno skupino med 34. in 45. letom pa 50.752 dolarjev.

Politična aktivacija učiteljev
Med stavkami in protesti se je več učiteljev v omenjenih zveznih državah odločilo vložiti svoje kandidature za letošnje regionalne volitve. "Zdi se mi noro, da moramo iti tako daleč, da bi šole dobile osnovne potrebščine. Stvari, ki bi jih morali imeti vsi študenti po vsem svetu, denimo učbenike," je dejala 32-letna Laura Griesel iz Oklahome, ki je potrebnih 500 dolarjev za vložitev kandidature v treh dneh zbrala z množičnim financiranjem.

"Lahko samo sedite in se jezite, dokler ne boste prisiljeni nečesa narediti. Nihče drug se ne bo postavil za to. To moramo storiti sami," je dejala Mona Hampton-Eldrige, ena izmed najmanj 25 učiteljev iz Kentuckyja, ki so vložili kandidaturo.

Stavko učiteljev je sicer glede na aprilsko anketo javnomnenjskega inštituta IPSOS podpiralo kar tri četrtine Američanov.

Velika večina otrok na javnih šolah
V nasprotju s kolidži in univerzami večina ameriških javnih osnovnih in srednjih šol ne zaračunava šolnine. Zasebne osnovne in srednje šole obiskuje le desetina otrok. Leta 2013 se je v javne osnovne ali srednje šole vpisalo dobrih 50 milijonov otrok, v zasebne pa dobrih pet milijonov, navaja Državni center za statistiko na področju izobraževanja.

Povzeto po: BBC, The Guardian, Business Insider, CNBC, Al Džazira, Washington Post, New York Times, Vox, Time, National Public Radio, USA Today, Phoenix New Times in Denver Post.