Če bodo emisije ostale visoke in se bo ozračje segrelo za od štiri do pet stopinj Celzija, bi lahko Slovenija do konca stoletja na 1500 metrih nadmorske višine izgubila 54 snežnih dni na leto, to je 68 odstotkov snežnih dni manj na tej višini, opozarja European Climate Foundation v raziskavi, objavljeni v znanstveni reviji Hydrology and Earth Sciences.

Na 500 metrih nadmorske višine bi bilo v tem primeru 17 manj dni snega oz. 77 odstotkov manj kot zdaj. Na 2500 metrih nadmorske višine bi imeli 41 odstotkov oz. 94 dni snega manj.

V Franciji bi na 500 metrih nadmorske višine posledično imeli šest manj snežnih dni (–77 odstotkov), na 1500 metrih 42 dni manj (–53 odstotkov), na 2500 metrih 82 dni manj (–36 odstotkov), na 3500 metrih pa bi izgubila 34 odstotkov oz. 116 dni snega.

Italija bi na 500 metrih nadmorske višine do konca stoletja lahko imela za teden dni manj snega, kar predstavlja 76-odstotno zmanjšanje. Tisoč metrov višje bi imeli 43 dni snega manj (–57 odstotkov), na 2500 metrih 88 dni manj (–38 odstotkov), na 3500 metrih nad morjem pa bilo za 32 odstotkov oz. 111 manj snežnih dni.

Sorodna novica Vročinski valovi vse pogostejši, daljši in za štiri stopinje bolj vroči kot pred sto leti

"Pričakoval sem zmanjšanje snežne odeje, vendar so spremembe, ugotovljene v tej študiji, ob scenariju segrevanja za od štiri do pet stopinj Celzija zelo velike," je v sporočilu za javnost zapisal glavni avtor študije Michael Matiu.

Težave z razpoložljivostjo vode

Zmanjšanje števila snežnih dni bi resno vplivalo na razpoložljivost vode v območjih, ki so odvisna od vsakoletnega spomladanskega in poletnem taljenju snega za oskrbo z vodo. "Izguba snega bo povzročila časovni premik v razpoložljivosti vode, saj bo pozimi pretok vode večji, poleti pa manjši. To je še posebej zahtevno za območja, ki se že zdaj bojujejo za rabo vode," je poudaril Matiu.

Kot je prepričan, bodo v vsakem primeru morale Alpe oz. države in regije, ki si jih delijo, najti način za upravljanje razpoložljivosti vode, da bodo imele dovolj vode za kmetijstvo, proizvodnjo energije, domačo rabo in turizem ob pravem času in na pravem mestu, je pojasnil.

Vendar bi se lahko precej izgub preprečilo, če se dosežejo cilji iz pariškega podnebnega sporazuma, torej, da bi se ozračje segrelo za od 1,5 do dve stopinji Celzija, v primerjavi s predindustrijsko dobo, meni Matiu. Raziskava je namreč pokazala, da bi se s hitrimi podnebnimi ukrepi lahko ohranilo 83 odstotkov sedanjih snežnih dni v Alpah.

V tem primeru bi se število snežnih dni v Sloveniji na 500 metrih višine zmanjšalo za šest oz. 26 odstotkov. Na 1500 metrih nadmorske višine bi bilo tako 23 manj snežnih dni, še tisoč metrov višje pa 31 dni manj.

Nizkoležeča smučišča v Alpah se zaradi dosedanjega globalnega segrevanja že zdaj zavzemajo, da bi ostala odprta med 100 dni dolgo smučarsko sezono. Samo v italijanskih Alpah je bilo zaradi segrevanja podnebja prisiljenih zapreti že okoli 200 smučišč, poudarjajo na fundaciji. Številna smučišča se posledično zatekajo k izdelavi umetnega snega, da bi lahko obratovala, a kot opozarja Matiu, tudi v tem primeru potrebujejo veliko vode.

Segrevanje ozračja bi imeli tudi negativen vpliv na biodiverziteto Alp, še opozarjajo znanstveniki.