"Vsak meter, ki ga ukrajinske sile pridobijo, je meter, ki ga Rusija izgubi. In obstaja ostro nasprotje. Ukrajinci se borijo za svoje družine, prihodnost, svobodo. Moskva se bori za imperialne zablode," je dejal Stoltenberg na skupni novinarski konferenci z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim.

Zelenski je poudaril potrebo ukrajinskih sil po še močnejši zračni obrambi, saj je po njegovih besedah Rusija samo prejšnjo noč v napadih na Ukrajino uporabila več kot 40 brezpilotnih letal iranske izdelave.

"In tako je skoraj vsako noč. V razmerah tako intenzivnih napadov na Ukrajince, na naša mesta, pristanišča – ki so pomembna za svetovno prehransko varnost – potrebujemo ustrezno povečanje pritiska na Rusijo in ustrezno krepitev našega zračnega ščita," je pojasnil.

Stoltenberg je zatrdil, da "nenehno pritiska" na članice Nata, naj zagotovijo večjo podporo Ukrajini in pospešijo dobavo sistemov zračne obrambe. Kot je povedal, ima Nato zdaj sklenjene okvirne pogodbe z orožarskimi podjetji v vrednosti 2,4 milijarde evrov za strelivo, vključno z milijardo evrov trdnih naročil.

Takšne pogodbe bi članicam Nata omogočile, da obnovijo svoje izčrpane zaloge, obenem pa bi Ukrajini še naprej zagotavljale strelivo, ki je ključni dejavnik v vojni.

Kijev sta medtem danes obiskala tudi britanski obrambni minister Grant Shapps in njegov francoski kolega Sebastien Lecornu. "Ta teden sem se vrnil v Kijev, da bi ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega vprašal, kaj potrebuje za zmago," je dejal Shapps. "Vemo, da bo ta vojna trajala. Zagotoviti moramo, da bomo tudi jutri zanesljivo pomagali Ukrajini," pa je dodal Lecornu.

Ministra sta v prestolnici že opravila pogovore o nadaljnji vojaški pomoči Ukrajini, njun obisk pa poteka pred prvim forumom obrambne industrije v Kijevu, na katerem naj bi se ukrajinski uradniki sešli s predstavniki iz več kot 160 podjetij in 26 držav.

Vse bližje Natu

Generalni sekretar Nata je dejal, da Ukrajina še nikoli ni bila tako tesno povezana s severnoatlantskim zavezništvom. "Ukrajina je zdaj bližje Natu kot kadar koli prej," je ocenil.

Zelenski je medtem izjavil, da je vstop Ukrajine v Nato, za kar je država zaprosila septembra lani, zdaj le še vprašanje časa. "Delamo vse, da bi se v tem času približali zavezništvu," je povedal.

"Generalni sekretar se je strinjal, da si bo prizadeval pomagati in nas podpreti v tej zadevi ter mobilizirati države članice zavezništva. To zimo moramo prebroditi skupaj, da zaščitimo našo energetsko infrastrukturo in življenja ljudi," je še dodal ukrajinski predsednik.

Več denarja za rusko vojsko

Rusija naj bi prihodnje leto izdatke za obrambo povečala za skoraj 70 odstotkov, izhaja iz danes objavljenega dokumenta ruskega finančnega ministrstva, kar je po besedah tiskovnega predstavnika Kremlja Dmitrija Peskova nujno zaradi hibridne vojne, ki poteka proti Rusiji. "Očitno je, da je takšno povečanje absolutno potrebno, ker smo v stanju hibridne vojne in nadaljujemo posebno vojaško operacijo," je poudaril Peskov.

Od začetka konflikta lani je Rusija kljub vztrajno visoki inflaciji in šibkejšemu rublju povečala proizvodnjo orožja in v svoj vojaški stroj vlila ogromna sredstva. Poraba za obrambo pa naj bi se prihodnje leto na medletni ravni povečala za več kot 68 odstotkov, na skoraj 10,8 bilijona rubljev (približno 105 milijard evrov), kar skupaj znaša približno šest odstotkov BDP-ja.

Izdatki za obrambo naj bi leta 2024 znašali približno trikrat več kot stroški za izobraževanje, varstvo okolja in zdravstvo skupaj.

"Fokus gospodarske politike se s protikrizne agende seli k spodbujanju nacionalnih razvojnih ciljev," so v dokumentu zapisali na ministrstvu za finance. Kot so dodali, to vključuje "krepitev obrambnih zmogljivosti države" in "integracijo" štirih ukrajinskih regij, ki si jih je lani priključila Rusija – Lugansk, Doneck, Herson in Zaporožje.

Načrti za povečanje porabe za obrambo so posledica opozoril ruske centralne banke, da se bo gospodarska rast v drugi polovici leta 2023 upočasnila, inflacija pa bo nad ciljem štirih odstotkov.