"Carine bomo uvedli v ne tako oddaljeni prihodnosti," je dejal Trump novinarjem na krovu predsedniškega letala Air Force One v zvezi s sektorskimi dajatvami na polprevodnike, ki bodo sledile podobnim ukrepom za jeklo, aluminij in avtomobile. Trump je dejal, da bodo ZDA same izdelovale čipe in polprevodnike. Na vprašanje, kakšna bo stopnja za polprevodnike, je odgovoril: "To bom objavil v prihodnjem tednu."

Ameriški minister za trgovino Howard Lutnick je pred tem v nedeljo dejal, da bodo ZDA carine na polprevodnike, ki so zdaj izvzeti iz 10-odstotnih splošnih carin, verjetno uvedle v mesecu ali dveh.

Trump je v nedeljo tudi opozoril, da nobena država še ni varna pred novimi carinami, potem ko je Bela hiša v petek sporočila, da carine ne bodo veljale za pametne telefone, računalnike in druge tehnološke izdelke.

"Nihče še ni rešen glede nepoštenih bilanc in nedenarnih ovir, ki jih druge države uporabljajo proti nam, zlasti ne Kitajska, ki z nami ravna daleč najslabše!" je zapisal na svojem družbenem omrežju Truth Social.

"V petek ni bilo nobene najave carinskih izjem. Ti izdelki so še vedno podvrženi obstoječim carinam zaradi fentanila in se le selijo v drugi carinski koš," je poudaril Trump in dodal, da mediji, ki širijo lažne novice, to vedo, a nočejo poročati o tem.

Trump je pred tem napovedal trgovinsko preiskavo v sektorju polprevodnikov. "Preiskujemo tudi čipe in celotno dobavno verigo elektronike v prihajajoči carinski nacionalno-varnostni preiskavi," je objavil Trump in ponovil, da bodo carine ZDA prinesle zlato dobo.

Bela hiša je v petek napovedala nekaj izjem glede carinjenja uvoza določenih tehnoloških izdelkov, s čimer bi se tehnološka industrija izognila vse bolj napete trgovinske vojne, s tem pa bi vsakdanji potrošniški izdelki, kot so telefoni in prenosni računalniki, ostali cenovno dostopni.

Lutnick je ob tem dejal, da bo Trump poleg sektorskih carin, usmerjenih v polprevodnike in farmacevtske izdelke, v mesecu ali dveh uvedel "posebno vrsto carin" za pametne telefone, računalnike in druge elektronske izdelke. Nove carine ne bi spadale v okvir Trumpovih t. i. vzajemnih carin, v okviru katerih so se dajatve na kitajski uvoz prejšnji teden povzpele na 125 odstotkov, je dejal.

ZDA so carine za uvoz iz Kitajske prejšnji teden zvišale na skupno 145 odstotkov – ob upoštevanju 20-odstotnih carin, ki jih je Trump pred časom uvedel zaradi domnevne vloge Kitajske pri dotoku prepovedane droge fentanil v ZDA. V Pekingu pa so se odzvali z dvigom carin na uvoz iz ZDA na 125 odstotkov.

Peking izvzetje iz carin označil za "majhen korak"

Peking je Washington v nedeljo pozval k popolni odpravi recipročnih carin in vrnitvi na pot vzajemnega spoštovanja. Odločitev ZDA, da je iz carin izvzela številne tehnološke izdelke, pa je Kitajska označila za majhen korak in dodala, da bo ocenila vpliv te odločitve.

V ponedeljek je tiskovni predstavnik kitajske carinske agencije dejal, da se izvoz države spopada z zapletenimi in težkimi zunanjimi razmerami, vendar "nebo ne bo padlo". Ob tem je dejal, da je kitajsko domače povpraševanje široko in da gradijo raznolik trg.

Ameriška agencija za carino in zaščito meja je pozno v petek objavila seznam izdelkov, ki so izključeni iz carin. Na njem je bilo 20 kategorij izdelkov, vključno z računalniki, prenosnimi računalniki, diski, polprevodniškimi napravami, pomnilniškimi čipi in zasloni.

Warren: "Kaos in korupcija"

Ameriška senatorka iz vrst demokratov Elizabeth Warren je kritizirala najnovejše spremembe Trumpovih carin, ki bi po mnenju ekonomistov opozorili, da bi lahko zmanjšala gospodarsko rast in zvišala inflacijo. "Carinske politike ni, je samo kaos in korupcija," je dejala Warren na televiziji ABC.

Svetovalec Bele hiše za trgovino Peter Navarro je za televizijo NBC dejal, da so ZDA Kitajsko povabile k pogajanjem, vendar je kritiziral Kitajsko zaradi njene vloge v dobavni verigi fentanila. Ob tem je naštel vrsto držav, s katerimi so se ZDA po njegovih besedah pogajale – Združeno kraljestvo, Evropska unija, Indija, Japonska, Južna Koreja, Indonezija in Izraela – vendar med njimi ni Kitajske.

Ši na obisku v Vietnamu posvaril pred protekcionizmom

Kitajski predsednik Ši Džinping je v ponedeljek ob začetku obiska v Vietnamu posvaril, da protekcionizem ne vodi nikamor in da trgovinska vojna ne bo imela zmagovalcev. Ši je na svoji prvi poti v tujini letos, na kateri namerava okrepiti regionalne trgovinske odnose.

Ši je dejal, da se veseli poglobljene izmenjave mnenj z vietnamskimi voditelji o vprašanjih, ki zadevajo odnose med obema državama ter imajo globalni vpliv. Pozval je še k varovanju večstranskega trgovinskega sistema, stabilni svetovni industrijski in dobavni verigi ter odprtemu mednarodnemu okolju, je poročala kitajska tiskovna agencija Šinhua.

V članku, ki je bil v ponedeljek objavljen v osrednjem vietnamskem državnem časopisu Nhan Dan, pa je ponovil stališče Pekinga, da "trgovinska in carinska vojna ne bosta prinesli zmagovalca, protekcionizem pa ne vodi nikamor".

Peking se skuša predstaviti kot stabilna alternativa Trumpu, ki je ta mesec napovedal – in nato delno preklical – obsežne carine, zaradi katerih so se svetovni trgi znašli v precepu.

Predsednik Vietnama To Lam je poudaril, da je njegova država vedno pripravljena združiti moči s Kitajsko, "da bi sodelovanje med državama postalo bolj vsebinsko, poglobljeno, uravnoteženo in trajnostno".

Med obiskom naj bi obe državi podpisali približno 40 dokumentov o sodelovanju. Ši pa bo v okviru svoje turneje krepitve odnosov v prihodnjih dneh obiskal še Malezijo in Kambodžo.

Vietnam je pomembno industrijsko in montažno središče v jugovzhodni Aziji, večino uvoza opravi iz Kitajske, medtem ko so ZDA njegov največji izvozni trg. V prvih treh mesecih letošnjega leta je Hanoj iz Pekinga uvozil za približno 30 milijard dolarjev blaga, medtem ko je njegov izvoz v Washington znašal 31,4 milijarde dolarjev, kažejo vietnamski carinski podatki.

Cilj Šijevega potovanja v Hanoj, drugega v manj kot 18 mesecih, je utrditi odnose s strateško sosedo, v katero je v zadnjih letih investirala več milijard dolarjev vrednih kitajskih naložb, saj so se kitajski proizvajalci s selitvijo na jug želeli izogniti carinam, ki jih je uvedla prva Trumpova administracija.

Državi naj bi podpisali približno 40 sporazumov na več področjih, je v soboto sporočil vietnamski podpredsednik vlade Bui Thanh Son.