Stanforda, lastnika istoimenske investicijske banke, finančni nadzorni organi obtožujejo večmilijardne prevare, proti njemu pa so za zdaj vložili civilno tožbo, in ne kazenske. Za zdaj bogataš ni v priporu, uradniki ameriškega pravosodnega ministrstva pa nadaljujejo lastno preiskavo proti Teksašanu.

Znova usoden piramidni sistem
Tiskovni predstavnik zveznega preiskovalnega urada (FBI) Richard Kolko je pojasnil, da so Stanford, njegova tri podjetja in dva družabnika obtoženi, da so vlagatelje k sodelovanju zvabili pod pretvezo visokih dobičkov. FBI je akcijo izvedel na prošnjo komisije za varnostne papirje, v poročilu pa so dejali, da 58-letni Stanford, ki ima sicer dvojno državljanstvo, ameriško in antigovsko, ni bil na begu in se ni skrival. Stanfordovo osebno premoženje je po podatkih Forbesa lani znašalo 2,2 milijarde dolarjev, sicer pa je znan kot velik finančni podpornik ameriških politikov in tudi športnikov.

Kot poroča Wall Street Journal, bodo ameriški zvezni tožilci preverili, ali je Stanford uporabljal t. i. Ponzijevo oz. piramidno shemo: denar novih vlagateljev je porabil za poplačilo starih vlagateljev. Pred kratkim smo poročali o razkritju afere Madoff: Bernard Madoff je z omenjeno shemo vlagatelje ogoljufal kar za 50 milijard dolarjev.

Allenov oče James Stanford je dejal, da upa, da so obtožbe proti njegovemu sinu neresnične. "Nič ne vem o tem," je dejal 81-letni gospod, sicer častni predsednik in direktor skupine Stanford Financial Group. "Bil bi popolnoma presenečen, če bi bilo to res. In razočaran."

Ameriške oblasti zdaj tesno sodelujejo z oblastmi v drugih južnoameriških državah, kjer ima skupina Stanford številne podružnice: v Caracasu v Venezueli je vlada zasegla banko Stanford Bank Venezuela, sicer eno najmanjših komercialnih bank v državi, da bi preprečila množične dvige denarja, hkrati pa je napovedala prodajo banke. Podobno je tudi v Mehiki, Ekvadorju in Peruju in v Veliki Britaniji.

Sporen nadzor Stanforda
Antigua je sicer že dolga leta pod budnim očesom ameriških oblasti zaradi domnevnega pranja in drugih finančnih operacij, v katerih naj bi sodelovale tudi podružnice ruskih bank. Jonathan Winer, odvetnik in uradnik v administraciji v času predsednika Billa Clintona, je dejal, da so Stanfordovi svetovalci in odvetniki po ameriškem opozorilu konec 90. let prejšnjega stoletja prevzeli nadzor nad regulatornimi agencijami na Antigui, da bi "izvedli čistko".

Tamkajšnje bančne ustanove so seveda protestirale, prav tako tudi ameriška vlada. "Konflikt interesov, do katerega je prišlo s tem, da je Stanford kot zasebno podjetje počistil bančni sistem, je bil nekaj posebnega ... bilo je čudno in neprimerno. To je bil eden izmed razlogov, da se je Antigua znašla na seznamu opazovanja." Kot odgovor je Antigua vpeljala bančne reforme, ki so jih zahtevale ZDA, in leta 2001 so bile njihovi ukrepi odpravljeni.

Leta 2007 in 2008 je ameriški nadzorni organ FINRA (Financial Industry Regulatory Authority) oglobil podjetje Stanford zaradi izdaje zavajujočih podatkov o prodaji in drugih nepravilnosti. Mark Tidwell in Charles Rawl, dva Stanfordova borzna posrednika, sta odstopila zaradi očitkov, da podjetje laže klientom glede njihovih dohodkov. Uprava je njuna opozorila o možnosti zavajanja zavrnila, zato sta se odločila zapustiti podjetje. A kot kažejo zadnji dogodki, so bila njuna opozorila upravičena.

K. T.