Odvržena bomba je znova razplamtela že tako pregrete odnose med Rusijo in Gruzijo. Foto: EPA
Odvržena bomba je znova razplamtela že tako pregrete odnose med Rusijo in Gruzijo. Foto: EPA
Vladimir Putin in Mikahil Sakašavili
Gruzijski predsednik je dejal, da se želi pogovoriti z ruskim kolegom in rešiti vse spore. Foto: EPA

Vojaški strokovnjaki iz ZDA, Švedske, Latvije in Litve so na prošnjo Tbilisija preiskali incident in zatrdili, da gre za rusko bombo KH-58. Po njihovem mnenju je bombo odvrglo rusko letalo, saj gruzijske sile nimajo letala, ki bi bilo opremljeno s takim orožjem. Letalo, ki je priletelo iz ruskega zračnega prostora, je kar trikrat nezakonito letelo nad Gruzijo, trdi osem tujih strokovnjakov. Prvič je ostalo le eno minuto, nato pa se je vrnilo še dvakrat in poletelo globoko nad gruzijsko ozemlje.

700 kilogramov težka bomba, ki jo je letalo prejšnji torek odvrglo v bližini gruzijske vasi 65 kilometrov zahodno od Tbilisija, na srečo ni eksplodirala. Gruzijske oblasti so rusko dejanje takoj označile za dejanje agresije, vendar je Rusija zanikala, da bi njihova letala kršila ozemeljsko suverenost Gruzije. Rusi so tudi sami začeli preiskavo in v Gruzijo poslali svoje strokovnjake, ki bodo sodelovali z gruzijskimi kolegi.

Skregani sosedi
Incident je razgrel že tako napete odnose med Gruzijo in njeno večjo sosedo, ki moralno in finančno podpira separatistični gruzijski pokrajini Južna Osetija in Abhazija. Napetosti so se začele po žametni revoluciji konec leta 2003, ki je odnesla proruskega predsednika Edvarda Ševarnadzeja in na oblast pripeljala prozahodno usmerejenega Mikhaila Sakašvilija. Gruzija si pod vodstvom Sakašvilija močno želi članstvo v zvezi Nato, kar Rusijo še posebej jezi, saj gre za njeno interesno območje, ki je bilo včasih del Sovjetske zveze. Članstva v zavezništvu sicer Gruzija še nekaj časa ne bo pridobila, saj Natova pravila velevajo, da na ozemlji članice ne sme biti nerešnih sporov.

C. R.