Po torkovem napadu v Kabulu, ko je talibanski samomorilec napadel Natov konvoj in ubil 18 ljudi, med njimi pet ameriških vojakov, so se mediji razpisali o žalostni številki - od začetka boja proti talibanom leta 2001, torej v manj kot devetih letih, je na tem nemirnem azijskem bojišču padlo že več kot tisoč pripadnikov ameriških sil.

Največje Natovo oporišče
A v Afganistanu tudi danes ni mirno, saj so uporniki napadli Natovo letalsko oporišče v mestu Bagram, ki velja tudi za največjo Natovo oporišče v državi. Prek njega v državo prihaja večji del zavezniških vojakov. V spopadih je umrlo sedem talibanov, pet Natovih vojakov pa je bilo ranjenih.

V Bagramu so nastanjeni večinoma ameriški vojaki. "Naši fantje morajo biti vedno pripravljeni na tovrstne napade in so izurjeni, da se morajo nanje nemudoma odzvati," je dejal narednik Tom Clementson.

V Bagramu stoji tudi razvpiti pripor, v katerem je za rešetkami več tujih in afganistanskih upornikov, pogosto pa se pojavljajo govorice o hudih zlorabah zapornikov v njem.

Talibani so sicer napovedali, da bodo 20. maja začeli ofenzivo proti vladi, tujim silam in diplomatom v Afganistanu.

Po novi Natovi in ameriški strategiji za Afganistan bo do avgusta v tej državi že 150.000 zavezniških vojakov, ki naj bi v naslednjih mesecih v boju proti talibanom dosegli ključne uspehe, tako da bi se naslednje leto ameriške sile lahko začele postopno umikati.

"Talibane je treba povabiti v vlado"
Prav v teh dneh pa je pet najvplivnejših mirovnih inštitutov v Nemčiji izrazilo dvom o Natovi strategiji za Afganistan, saj menijo, da lahko le sporazum o delitvi moči s talibani ustvari stabilno in mirno državo. V poročilu so kritizirali zavzemanje Severnoatlantskega zavezništva za obsežne vojaške ofenzive proti upornikom, da bi na ta način zaščiti civilno prebivalstvo.

"Menim, da ni mogoče istočasno loviti talibanov in vzpostavljati učinkovite vladne službe," je dejala Margret Johannsen s hamburškega inštituta za mir in varnost. "Prizadevati bi si bilo treba za pomiritev in spravo. Prav zato se zavzema predsednik Hamid Karzaj, ki ve, da drugače ne bo mogoče vzpostaviti afganistanske vojske in policije, ki bi ju podpiralo tudi ljudstvo."

Konec demoniziranja talibanov
Nemški strokovnjaki so Afganistan opisali kot krhko državo s koruptivno vlado ter z razdeljeno in neusklajeno civilno družbo. Menijo, da edino upanje za Afganistan predstavlja tradicionalna plemenska struktura družbe, kar pomeni, da je "dogovor s hudičem"- talibani - neizbežen. "Talibanski voditelji želijo, da se sliši tudi njihov glas, zato se jim mora ponuditi nekaj moči. Zahodni voditelji morajo talibane nehati predstavljati kot demone, saj s tem skrajneži postajajo le še bolj maščevalni in manj pripravljeni na dialog," dodajajo.