Med gosti, ki so izrazili to zaskrbljenost, je tudi generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres, je za Radio Slovenija poročala Špela Novak.

Kot je na slovesnosti ob odprtju dvodnevnega vrha poudaril Guterres, se vitalni znaki planeta slabšajo, globalno segrevanje pa "ruši proračune, zvišuje cene hrane, zaostruje energetske trge in hrani krizo življenjskih stroškov".

Zbrane voditelje je ob tem pozval, naj v boju proti podnebnim spremembam zavzamejo odločno in enotno držo. "Polarni led in ledeniki izginjajo pred našimi očmi ter povzročajo opustošenje po vsem svetu, vse od zemeljskih plazov, poplav do dviga morja. Toda to je samo en simptom bolezni, ki spravlja naše podnebje na kolena, bolezni, ki jo lahko pozdravite samo vi, svetovni voditelji," je dejal.

Zaskrbljenost zaradi oddaljevanja od ciljev pariškega sporazuma pa z Gutterresom deli tudi britanski kralj Karel III. "V vaših rokah je nezgrešljiva priložnost, da ohranite naše skupno upanje," je v nagovoru voditeljem dejal britanski kralj, ob tem pa opozoril, da Zemlja ne pripada nam, ampak mi pripadamo njej.

Brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva je medtem voditeljem držav in vlad sporočil, da je Brazilija pripravljena prevzeti vodilno vlogo pri varovanju podnebja, pri tem pa poudaril nujnost potrebe po hitrejšem napredku.

Brazilija, ki se uvršča med šest največjih onesnaževalcev s toplogrednimi plini na svetu, je že občutno zmanjšala krčenje gozdov v Amazoniji in po besedah Lule namerava to krčenje spraviti na ničlo do leta 2030.

Ven der Leyen: Izpusti morajo doseči vrh v dveh letih

Podnebju škodljive emisije morajo doseči vrh v prihodnjih dveh letih, je dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki se je zavzela za postopno opustitev fosilnih goriv in zmanjšanje emisij metana. Poudarila je, da so emisije v EU-ju že dosegle ta vrh, in da je EU na dobri poti, da preseže cilj zmanjšanja emisij za vsaj 55 odstotkov do leta 2030.

Von der Leyen je pozvala tudi h globalni potrojitvi obnovljivih virov energije in podvojitvi energetske učinkovitosti do leta 2030.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je dejal, da bi morala biti sedmerica najbogatejših držav sveta pri opuščanju fosilnih goriv zgled vsem drugim, ob tem pa se zavezati, da se do leta 2030 odpove uporabi premoga. "Vlaganja v premog so resnično absurd," je poudaril.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je sporočil, da želi Turčija doseči cilj ničelnih neto emisij do leta 2053. "Takšna prizadevanja zahtevajo precejšen finančni vložek," je ocenil in se ob tem zavzel za pravičnejši dostop do podnebnih finančnih virov.

Izpusti še vedno naraščajo

Izpusti toplogrednih plinov kljub zavezam držav o njihovem zmanjševanju še vedno naraščajo. Glede na poročila Mednarodnega odbora za podnebne spremembe bi morali svetovne izpuste do leta 2030 zmanjšati za več kot 40 odstotkov.

V četrtek je bil na konferenci, in sicer na njen prvi dan, uradno potrjen dogovor o ustanovitvi sklada za povrnitev škod zaradi posledic podnebnih sprememb, kar predstavlja veliko diplomatsko zmago za predsedujočo državo, Združene arabske emirate, zlasti zaradi kritik, da konferenco gosti ena največjih proizvajalk nafte na svetu in članica organizacije izvoznic nafte OPEC.

Na nujnost novega globalnega preboja v boju proti podnebni krizi opozarja tudi slovenska predsednica Nataša Pirc Musar, ki se je udeležila odprtja vodnega paviljona in opozorila na pomen upravljanja vode.

"Vsi vemo, da je voda življenje. Vendar je bila, je in še bo vzrok za številne konflikte. Torej je lahko tudi orožje. Tega pa nočem in prepričana sem, da tudi vi ne," je dejala.

Po njenih besedah bi morali svetovni voditelji trenutno voditi samo eno vojno, in to je proti podnebni krizi. Napovedala je, da bo Slovenija v sklad za odzivanje na izgube in škodo prispevala 1,5 milijona evrov.

Spomnila je na katastrofalne posledice podnebnih sprememb, ki jih je Slovenija občutila lansko in letošnje poletje, na eni strani katastrofalne požare, na drugi pa poplave, ki so prizadele tretjino države.

Pirc Musar: Najprej potreben dogovor o opuščanju fosilnih goriv

Za ohranitev globalnega segrevanja v okviru cilja 1,5 stopinje Celzija se moramo po besedah Pirc Musar najprej dogovoriti o postopnem opuščanju fosilnih goriv in subvencij za fosilna goriva. "Če se bo proizvodnja premoga povečevala do leta 2030 ter proizvodnja plina in nafte do leta 2050, nimamo nobene možnosti, da bi dosegli ta cilj," je poudarila.

Postopno opuščanje fosilnih goriv mora iti po njenem mnenju z roko v roki s potrojitvijo naših zmogljivosti obnovljive energije in podvojitvijo energijske učinkovitosti.

"Zeleni prehod mora vključevati najbolj ranljive med nami"

V kontekstu bližajočega praznovaja 75. obletnice splošne deklaracije človekovih pravic je predsednica opozorila, da nastaja nov sklop človekovih pravic, ki je "posledica podnebnih sprememb in našega nepremišljenega odnosa do narave". Med temi je omenila pravice do čistega in zdravega okolja, do vode in čistega zraka.

"Tu je še podnebna pravičnost, ki je in mora biti nujna obveza – s tem bi se strinjale številne države. Zeleni prehod mora vključevati najranljivejše med nami. Moja država je pripravljena prispevati," je poudarila in ob tem poleg prispevka Slovenije v višini 1,5 milijona evrov v sklad za odzivanje na izgube in škodo napovedala tudi zavezo, da bo država precej povečala prispevek tudi v zeleni podnebni sklad.

Predsednica je opozorila tudi na dejstvo, da je na svetu vse preveč oboroženih spopadov, ki predstavljajo "pogosto spregledano resno oviro" za doseg napredka pri omilitvi podnebne krize.

"Te vojne so pogubne predvsem za prizadete ljudi, pa tudi za njihovo okolje in ekosisteme. V Gazi je danes uničujoča humanitarna in ekološka katastrofa, prav tako v Ukrajini. Enako velja za vse druge vojne po svetu," je izpostavila in dodala, da vsak vojna terja svoj davek ne le za civiliste, temveč tudi resno ogroža njihovo okolje.