Resolucija pomeni velik napredek na področju pravic istospolno usmerjenih, so ji pa ostro nasprotovale afriške in arabske države. Resolucijo je vložila Južna Afrika, v 47-članskem svetu pa so jo sprejeli s tesno večino 23 glasov proti 19, tri države so se glasovanja vzdržale. Resolucijo so podprle ZDA, članice Evropske unije in države Latinske Amerike.

Ostro nasprotovanje Afrike in muslimanov
Glasovanje je sledilo burni razpravi, med katero so afriške države Južno Afriko obtožile, da se je ločila od svoje regije in se pridružila zahodnim državam. V imenu Organizacije islamske konference ji je ostro nasprotoval tudi Pakistan, ki je izrazil globoko zaskrbljenost, da je cilj resolucije sprožiti razpravo o zelo spornih pojmih glede spolne usmeritve.

AI: Homoseksualnost nezakonita v 76 državah
Na drugi strani so resolucijo med drugim pozdravili ZDA in aktivisti za pravice istospolno usmerjenih. Predstavnik Amnesty Internationala pri svetu v Ženevi Peter Splinter je že pred glasovanjem dejal, da ima resolucija velik pomen za geje, lezbijke in biseksualce v njihovem boju za polno uživanje človekovih pravic. Po podatkih organizacije Amnesty International je homoseksualnost še vedno nezakonita v 76 državah.

Predlog za dialog, ne za vsiljevanje vrednot
Južna Afrika je ob predložitvi resolucije poudarila, da nihče ne bi smel biti žrtev diskriminacije ali nasilja zaradi spola ali spolne usmeritve. Poudarila je tudi, da cilj resolucije ni državam vsiljevati vrednot, temveč želijo z njo le spodbuditi dialog.

Resolucija navaja, da se vsi ljudje rodijo svobodni in enakopravni ter da je vsakdo brez vsakršnega razlikovanja upravičen do pravic in svoboščin. Predvideva tudi izvedbo študije o diskriminacijskih zakonih in nasilju proti posameznikom zaradi njihove spolne identitete ali spolne usmeritve.