Glede na končne izide glasovanja, objavljene popoldne, je za glasovalo 50,6 odstotka volivcev. To je bilo prvič po več kot četrt stoletja, da so Švicarji glasovali za reformo pokojninskega sistema. Ta predvideva zvišanje upokojitvene starosti za ženske s 64 na 65 let.

Obenem naj bi nov sistem omogočal več fleksibilnosti pri odločanju, kdaj se posameznik upokoji – tisti, ki bi se želeli upokojiti predčasno, bi posledično prejemali nižjo pokojnino, tisti, ki bi delali dlje, pa višjo.

Prav tako naj bi se davek na dodano vrednost zvišal s 7,7 na 8,1 odstotka (oziroma v primeru nižje stopnje z 2,5 na 2,6 odstotka), z razliko pa bi v prihodnje krili minus v pokojninski blagajni.

Bern že dolgo zagovarja potrebo po stabilizaciji državnega sistema varnosti za starejše, ki je pod pritiskom, saj se pričakovana življenjska doba daljša, velika generacija babyboomerjev pa dosega upokojitveno starost.

Leve stranke proti pobudi

Švicarski parlament je ključne ukrepe, ki vključujejo dvig DDV-ja, odobril že lani, vendar so levo usmerjene stranke in sindikati kritizirali reformo, ki naj bi se izvajala "na plečih žensk" in vprašanje dali na referendum v okviru švicarskega sistema neposredne demokracije.

Izid "je boleč za levico in sindikate, predvsem pa za ljudi, ki jih bo prizadel", je za javno radiotelevizijo RTS povedal poslanec socialistične stranke Samuel Bendahan.

Nasprotniki reforme namreč trdijo, da se ženske v Švici spoprijemajo s precejšnjo diskriminacijo in veliko razliko v plačah med spoloma, kar pomeni, da prejemajo veliko nižje pokojnine kot moški. Po njihovem mnenju je nepravično zvišati njihovo upokojitveno starost brez predhodne rešitve teh vprašanj.

Po podatkih švicarskega ministrstva za gospodarstvo so leta 2020 Švicarke v povprečju prejemale skoraj 35 odstotkov nižje pokojnine od Švicarjev. Današnji izidi so pokazali tudi razkorak med različnimi regijami, pri čemer je nemško govoreči del države jasno podprl reformo, francosko govoreči del pa ji je nasprotoval.

Neuspešna pobuda za prepoved intenzivnega kmetijstva

Na referendumu pa ni bila sprejeta prepoved tovarniškega kmetovanja. 63 odstotkov volivcev je zavrnilo pobudo organizacij za pravice in zaščito živali.

Vlada in parlament sta pobudi nasprotovala že prej in vztrajata, da v Švici že zdaj veljajo najstrožji zakoni o dobrem počutju živali na svetu. Opozorila sta tudi, da bi nadaljnje zaostrovanje pravil znatno zvišalo cene, pa tudi, da bi lahko uvozna klavzula vplivala na odnose s švicarskimi trgovinskimi partnerji.

Podporniki pobude so dejali, da bi si sicer želeli, da bi bil njihov predlog sprejet, vendar so zadovoljni, da je kampanja vsaj povečala ozaveščenost o tem vprašanju. "Za nas je to v vsakem primeru zmaga," je za RTS povedala vodja fundacije Franza Webra Vera Weber.