Pobuda, o kateri so odločali državljani, je predvidevala, da banke ne bi smele več ustvarjati novega, knjižnega denarja, ampak bi bila pristojnost ustvarjanja denarja izključno pri centralni banki.

Glede na končne izide referenduma je predlog zavrnilo 75,7 odstotka volivcev.

Pobudniki referenduma so predlagali, da poslovne banke ne bi smele posojati več od tega, kolikor imajo zbranih denarnih vlog, medtem ko bi izključna pristojnost ustvarjanja novega denarja v obtoku pripadla švicarski narodni banki.

Ta bi denar neposredno in brez obveznosti v zameno podelila zveznim oblastem, kantonom in prebivalstvu, tako da bi imela sredstva na posameznih računih prebivalcev ali podjetij dejansko 100-odstotno kritje v realno izdanem denarju.

Da se ne bi ponovila ameriška zgodba
Avtorji pobude, v nemščini imenovane Vollgeld oz. polni denar, so prepričani, da bi se tako izognili primerom, kot smo jim bili v ZDA in Evropi priča po zadnji finančni in gospodarski krizi.

Države so takrat z davkoplačevalskimi sredstvi reševale banke, ki so se s preveč tveganim delovanjem znašle v hudih težavah, centralne banke pa so morale, da bi se izognile zlomu finančnega sistema in posledični gospodarski depresiji prek programov t. i. kvantitativnega sproščanja, v obtok sprostiti velikanske vsote novega denarja. Takšna politika ustvarja nova inflacijska in druga tveganja.

Nobena izmed strank ni podprla predloga
Pobudnikom, manjši skupini ekonomistov in drugih podpornikov, so se po robu postavile tako poslovne banke kot švicarska centralna banka, zamisli pa ni podpirala prav nobena izmed političnih strank v parlamentu.

Švicarji so na referendumu odločali tudi o novem zakonu o igrah na srečo, ki tujim spletnim igralnicam prepoveduje delovanje v Švici. Predlog je podprlo 73 odstotkov volivcev. Vlada trdi, da bodo nova pravila zagotovila, da bodo družbe, ki se ukvarjajo z igrami na srečo, plačevale davke v Švici, ki jih bodo nato lahko uporabili za skupno dobro.