Proti pobudi "Stop prenaseljenosti - zaščitimo naše ekološko preživetje" je glasovalo kar 74 odstotkov udeležencev referenduma. Pobudnica tega referenduma je bila konservativna okoljska skupina Ecopop, ki je predlagala, da se letno neto priseljevanje omeji na največ 0,2 odstotka populacije Švice, ki šteje 8,2 milijona. To bi pomenilo največ 16.000 priseljencev na leto, kar je precej manj od zdajšnjih 100.000.

Preveč priseljencev povzroči stres in spore?
Trdili so, da se s prenaseljenostjo, ko so ljudje utesnjeni in natlačeni, poveča nevarnost prepirov, nekompatibilnosti, stresa in konfrontacij, zato jo je treba preprečiti. Nasprotniki referenduma so jim očitali, da njihova pobuda ni okoljska, ampak predvsem ksenofobna.

Javnomnenjske ankete niso napovedovale tako prepričljive zavrnitve predloga, saj je podpora zagovornikom ves čas rasla. Po drugi strani pa je res, da so Švicarji februarja na referendumu s tesno večino že izglasovali uvedbo kvot za priseljevanje iz držav Evropske unije. Takrat so sprejeli, da bo Švica priseljevanje s kvotami omejevala od leta 2017.

So pa številni švicarski gospodarstveniki opozarjali, da bi jim, če bi referendum uspel, manjkalo okoli pol milijona ljudi letno, ostali bi tudi brez kvalificirane delovne sile. Tudi vlada v Bernu je bila proti predlogu, posvarila je, da bi morala Švica v tem primeru kršiti dogovore z EU-jem, kar bi vodilo v zaprtje evropskega trga zanjo in v prekinitev trgovinskih vezi.

Neuspešna sta bila tudi preostala dva referenduma
Pobudo populistične desne ljudske stranke, da bi Švica vse zlato iz tujine vrnila domov, potrojila zlate rezerve s sedem na 20 odstotkov in centralni banki prepovedala prodajo dragocenih kovin, je zavrnilo 78 odstotkov ljudi. Analitiki so pred referendumom svarili, da bi morala švicarska centralna banka v tem primeru v prihodnjih petih letih kupiti 1.800 ton zlata, zaradi česar bi cene zlata ponorele.

Pobudniki zakona so trdili, da se mora Švica čim bolj zaščititi pred negativnimi vplivi iz tujine. Ker naj bi centralni banki EU-ja in ZDA prej ali slej uničili evro oziroma dolar, mora Švica vse zlato iz tujine vrniti domov, potrojiti zlate rezerve in centralni banki prepovedati prodajo dragocenih kovin.

Švica ostaja davčna oaza
60 odstotkov Švicarjev pa je glasovalo proti temu, da bi ukinili davčne ugodnosti tujim milijonarjem, ki se preselijo v Švico, a tam ne delajo in plačujejo nizke davke po enotnih stopnjah, precej nižje kot švicarski državljani. V Švici živi več kot 5.700 milijonarjev in milijarderjev s tujim potnim listom, ki v švicarski proračun z davki letno prispevajo približno milijardo frankov oziroma okoli 830 milijonov evrov.

Pobudniki - levo usmerjene stranke in sindikati - so zahtevali odpravo davčnih ugodnosti, saj so trdili, da med drugim vodijo v pretirano urbanizacijo, dvigujejo cene nepremičnin in škodijo domačinom.