Skupina aktivistov Generacija za temeljni dohodek (Generation Basic Income) v Švici meni, da ljudje zaradi zagotovljenega mesečnega plačila ne bi postali leni in ves dan posedali naokoli. Ravno nasprotno. Delali bi še več, in to tiste stvari, ki jih radi počnejo.

Dandanes je svet naravnan tako, da ljudje ne uživajo pri svojem delu, ampak delajo le zato, da lahko na koncu meseca plačajo položnice. Da bi Švicarji v tem, kot se zdi, revolucionarnem predlogu uživali pri svojem delu, bi jim država mesečno nakazala 4.000 frankov ali nekaj več kot 3.000 evrov, mladoletnim osebam pa 1.800 frankov ali nekaj manj kot 1.500 evrov.

Številke so s slovenskega vidika zelo visoke, a je treba pri tem upoštevati, da je bila v letu 2012 povprečna neto plača v Sloveniji 991,44 evra, v Švici pa okoli 4.500 evrov.

Kje bi država dobila denar?
Švica je zaradi svojega bančnega sistema ena izmed bogatejših držav. Aktivisti razmišljajo v tem, da bi lahko del denarja država dobila z dvigom davkov ali z davkom na transakcijo ali z dvigom DDV-ja, del sredstev pa iz socialnega zavarovanja.

Odločilen bo referendum
Pobudniki ideje počasi že prehajajo k dejanjem. Tako so pred parlamentom v Bernu razsuli štiri tone kovancev po pet centov v vrednosti 400.000 švicarskih frankov (322.580,65 evra). Kovancev za pet centov je bilo osem milijonov, toliko, kot je prebivalcev Švice.

Naslednji korak je razpis referenduma, na katerem bodo Švicarji potrdili, ali je skupina aktivistov res naredila shemo za nov koncept dela ali pa so njihove ideje popolnoma nerealne. Generacija za temeljni dohodek je od aprila letos zbrala 130.000 podpisov, za razpis referenduma bi jih sicer potrebovali 100.000.