Na drugem mestu so levi Socialni demokrati s 17 odstotki, na tretjem pa sredinska stranka Sredina s 15-odstotno podporo, poročajo tuje tiskovne agencije.

Za poražence veljajo Zeleni, ki jih je glede na vzporedne volitve inštituta za javnomnenjske raziskave gfs.bern podprlo 9,1 odstotka volivcev, kar je 4,1 odstotne točke manj kot na prejšnjih volitvah leta 2019. Zeleno liberalno stranko (GVP) pa je podprlo 7,1 odstotka volivcev, za 0,7 odstotne točke manj kot leta 2019.

"Grenko spoznanje je, da je podnebje izgubilo," je za švicarsko televizijo v odzivu na izide vzporednih volitev dejala Aline Trede iz stranke Zelenih.

SVP-ju, ki je že več kot 20 let najmočnejša švicarska stranka, je v volilni kampanji uspelo uveljaviti temo migracij s plakati z gesli proti priseljencem in pozivi k zaprtju švicarskih meja ter mobilizaciji vojske. To se jim je obrestovalo, saj jo je glede na vzporedne volitve podprlo 3,4 odstotne točke volivcev več kot pred štirimi leti. "Ljudstvo je spregovorilo. Nujna je sprememba smeri," je po poročanju nemške tiskovne agencije DPA dejal podpredsednik SVP-ja Marcel Dettling.

Poleg 200 članov spodnjega doma parlamenta so Švicarji danes volili tudi 46 članov zgornjega doma. Morebitni drugi krog volitev za zgornji dom bo novembra, a ne v vseh kantonih na isti datum. Medtem ko spodnji dom volijo po proporcionalnem sistemu, ima v zgornjem domu vsak kanton ne glede na število prebivalcev po dva sedeža, ki se jih izbira po večinskem sistemu. Novoizvoljeni poslanci bodo 13. decembra izbrali sedem članov vlade.

Volilna udeležba je bila nizka, glede na vzporedne volitve je glasovalo 46 odstotkov Švicarjev.

Kam se bo usmerila švicarska politika?

Nedeljske volitve v 200-članski spodnji dom parlamenta, v Švici poimenovan nacionalni svet, in 46-članski zgornji dom, poimenovan državni svet, bodo zaznamovale prihodnjo usmeritev te bogate alpske države, ki zgodovinsko stavi na svojo nevtralnost zunaj Evropske unije.

Trenutno so po poročanju portala Euronews med najbolj perečimi temami, ki zanimajo volivce, podnebne spremembe, naraščajoči stroški v zdravstvu in migracije. Ankete zaznavajo, da Švicarje trenutno predvsem skrbijo naraščajoči stroški obveznega, a zasebnega sistema zdravstvenega zavarovanja, skrbijo jih tudi podnebne spremembe, ki so močno načele številne švicarske ledenike, pereča tema pa je tudi priseljevanje tujcev v državo.

Inflacija tudi v Švici odžira prihodke ljudi

Velika večina Švicarjev bo glasove oddala po pošti, volitve pa bodo nakazale, kaj si volilno telo v Švici misli o politiki populistične desnice in kaj o boju proti podnebnim spremembam v času, ko je naraščajoča inflacija tudi v bogati Švici začela odžirati prihodke ljudi.

Parlamentarne volitve so ena od dveh glavnih poti, s katero slabih devet milijonov Švicarjev usmerja politiko v svoji državi. Druga pot so referendumi, ki jih običajno izvedejo štirikrat letno, na njih pa volivci določijo smernice, ki se jih morajo politiki držati.