Kitajske oblasti so zahtevale, da se Ujgure, pripadnike muslimanske manjšine s severozahoda Kitajske, vrne njim, a so Američani njihovo zahtevo zavrnili z razlago, da tega ne morejo storiti, saj bi ti tako postali tarče pregona.

Washington je zato več mesecev iskal državo, ki bi bila Ujgure pripravljena sprejeti, in našel Palau, ki pa je ena izmed 23 držav, ki priznava neodvisnost Tajvana od Kitajske, zato bo odločitev verjetno precej vznejevoljila Peking. Kitajska namreč trdi, da Tajvan v okviru politike "ena Kitajska" sodi pod njeno oblast in vztraja pri skorajšnji združitvi, tudi s silo, če bo to potrebno.

Kam z zaporniki?
Po preselitvi šestih Ujgurov v zloglasnem zaporu za teroristične osumljence na Kubi ostaja še 215 zapornikov. Ameriški predsednik Barack Obama je sicer postavil rok za zaprtje Guantanama do 22. januarja prihodnje leto, a mu pri uresničitvi te obljube na poti stojijo tako politične kot pravne ovire. Njegova administracija naj bi do sredine novembra odločila, kateri zaporniki bodo spuščeni na prostost in kateri se bodo morali zagovarjati pred ameriškimi kazenskimi sodišči.

Prijeti med bojevanjem v Afganistanu
Omenjena šesterica Ujgurov, ki prihaja iz nemirne kitajske pokrajine Šinjang, je bila določena za izpust že med predsedovanjem Georgea Busha, ki je odločil, da jih ne morejo več šteti za "sovražne borce". Ameriške sile so jih sicer prijele med bojevanjem v Afganistanu in jih nato premestile v Guantanamo.

Drobcena otoška država Palau, v kateri živi okoli 500 muslimanov, večinoma delavcev iz Bangladeša, je privolila v to, da bo začasno, za največ dve leti, sprejela največ 12 Ujgurov. Štirje so bili že junija premeščeni na otok Bermuda v Karibskem morju, pet jih je leta 2006 sprejela Albanija, štirje pa ostajajo v zaporu.

Obama poziva države, naj sprejmejo zapornike
Od Obamovega prihoda v Belo hišo so iz spornega zapora v čezmorske države preselili 25 ljudi, en pripornik pa se mora v New Yorku zagovarjati zaradi obtožb o terorizmu. "Države, kot sta na primer Avstralija in Nemčija, bi morale nujno ponuditi stalno zatočišče ne le Ujgurom, pač pa tudi pripornikom iz držav, kot so Alžirija, Libija in Tadžikistan," je pred časom dejal prvi temnopolti ameriški predsednik.

"Ujguri ne želijo ničesar drugega kot to, da bodo svobodni in da jim ne bo grozilo zatiranje Kitajske. Učijo se že angleški jezik in veselijo se, da bodo postali pomembni člani skupnosti na Palauu," je dejal njihov odvetnik, Američan Eric Tirschwell. Palau, nekdanje ozemlje pod skrbništvom ZDA, je tudi po razglasitvi neodvisnosti leta 1994 ohranil tesne stike z Washingtonom, s Kitajsko pa nima diplomatskih odnosov.