S Coulsonovim odhodom z mesta vodje komunikacij v Cameronovem uradu na Downing Streetu je medijska saga o prisluškovanju telefonskim linijam, praksi, ki jo je uporabljal britanski tabloid News of the World, doživela vrhunec.
Sprva se je zdelo, da se je primer končal leta 2006, ko sta dva uslužbenca News of the Worlda zaradi prisluškovanja telefonskim odzivnikom oseb iz javnega življenja, vključno s princem Williamom, končala za rešetkami. A v zadnjih 18 mesecih je primer prerasel v enega največjih škandalov v Veliki Britaniji, ki se je z medijske scene razširil še na politično.
Urednika suspendirali
Lani je reportaža New York Timesa namreč primer vrnila na oči javnosti: nekdanji novinar tabloida Sean Hoare je za časnik povedal, da je takratni urednik tabloida Andy Coulson vedel za prakso prisluškovanja in jo spodbujal. Njegovo pričanje je bilo deležno posebne pozornosti, ker je Coulson človek, ki ga je britanski premier lani poleti postavil za svojega najtesnejšega sodelavca.
Takrat je primer prevzel Scotland Yard, metropolitanska policija pa naj bi preiskavo sumljivo hitro prekinila. Ko je ta mesec britanska igralka Sienna Miller tožila News of the World zaradi domnevnega prisluškovanja njenem odzivniku, je bil suspendiran še en ključni urednik spornega tabloida, Ian Edmonson, primer pa se je znova znašel na naslovnicah britanskega tiska. Od takrat zanimanje za škandal ne pojenja.
Pritisk na Downing Street je bil vse večji zaradi suma, da je bil Coulson zares vpleten v nezakonite posle tabloida, ki ga je urednikoval. Coulson do danes trdi, da ni vedel za prisluškovanje, a je kljub temu prejšnji teden zaradi pritiska javnosti in medijev podal svoj odstop. Ob tem je izjavil, da mu preiskava in neprestana vprašanja medijev onemogočajo opravljanje ene od najzahtevnejših funkcij v državi.
Neposreden stik z javnostjo
Ko je David Cameron izrazil obžalovanje zaradi tega, ker je Downing Street izgubil enega od svojih najpomembnejših sodelavcev, ni šlo le za britansko vljudnost. Za Camerona je Coulson namreč predstavljal neposreden stik z britansko javnostjo. Poleg tega, da je iz prve roke poznal moč in načine funkcioniranja tabloidov, je odrastel v manj privilegiranem okolju kot Cameron in večina njegovih sodelavcev iz vrst konservativcev, zaradi česar so pogosto obtoževani, da nimajo stika z realnim življenjem in potrebami povprečnih Britancev. Coulson je slovel tudi po tem, da je imel dober odnos tudi s koalicijsko partnerico, Liberalnimi demokrati.
Za Downing Street zaradi tega nikakor ni dobra novica, da so se duhovi Coulsonove tabloidne preteklosti priplazili v njene prostore. Zadnji meseci koalicijske vlade namreč vse jasneje kažejo, da Cameron le nadaljuje politiko Tonyja Blaira. Blair je bil po Cameronovih lastnih besedah njegov heroj, zato ni presenetljivo, da je za vodjo komunikacij izbral Coulsona, nekoga, ki bi moral biti torijevska verzija Blairove desne roke Alaistara Campbella.
Nadaljevali prisluškovanje
Pomemben vidik afere prisluškovanja je vezan na kontroverznega Ruperta Murdocha, čigar medijski imperij News International je lastnik spornega tabloida. Murdocha je afera doletela v neprimernem času, ko skuša svojemu imperiju preskrbeti še preostalih 61 odstotkov lastništva televizijske mreže BSkyB. Kljub bojazni, da bi šlo za medijski monopol, ker je Murdoch lastnik najbolj branih tiskanih medijev v državi (The Sun, The Times, The Sunday Times in News of the World), je nakupovanje potekalo, vse dokler ni bil sum nezakonite prakse prisluškovanja znotraj podjetja potrjen.
Mozaiku afere se vsak dan dodajajo novi kamenčki informacij. Prisluškovali naj bi namreč tudi po začetku preiskave, News of the World pa naj bi imel podatke, s katerimi je lahko prisluškoval kar 3.000 osebam iz javnega življenja. Med njimi so bile tudi zvezdniki iz sveta glasbe in filma, kronane glave ter politiki: poleg že omenjenih naj bi prisluškovali tudi igralki Gwyneth Paltrow, nekdanji soprogi Paula McCartneyja Heather Mills in londonskemu županu Borisu Johnsonu.
Vpliv tabloidov je v Veliki Britaniji že od nekdaj velik, a tokrat gre za edinstven primer, pri katerem ima medijski škandal neposreden vpliv na delo vlade, urednikov in oseb iz javne sfere.