Z ženo Marijo, s katero sta kot prva zakonca osvojila najvišjo goro sveta, sta bila tam tudi v času potresa, ki je Nepal stresel 25. aprila, k sreči okoli 250 kilometrov proč od epicentra. "Obisk Nepala je za vsakega človeka nekaj posebnega, sama rada pravim, da dobiš virus Nepala in se z velikim veseljem znova vračaš tja," je dejala Marija Štremfelj in ob tem poudarila, da bo tudi minimalna pomoč Nepalcem pomenila zelo velika. "30 dolarjev lahko preskrbi štiričlansko nepalsko družino za en mesec."

Kot je poudaril častni nepalski konzul v Sloveniji Ašvin Kumar Šrestha, so številni Nepalci ostali brez strehe nad glavo, nimajo ne hrane ne pijače, še posebej zahtevno delo pa predstavlja dostop do oddaljenih krajev, saj je veliko infrastrukture poškodovane. "Številne hiše so porušene, zato je nujno, da dobijo šotore, in sicer kakovostne šotore, ker se bliža monsun."

Na pomen hitre pomoči je opozoril tudi Kazimir Drašlar-Mikec, zdravnik in soustanovitelj bolnišnice v Nepalu. "Po eni strani potrebujejo hrano in to je treba v oddaljene kraje spraviti še pred monsunom, kajti ne vemo, v kakšnem stanju so mostovi. Druga vrsta pomoči je medicinska pomoč: najprej je treba poskrbeti za ranjene in potem poskrbeti, da ne bi bilo širjenja nalezljivih bolezni," je poudaril.

Ob tem je Štremfelj poudaril, da so Nepalci zelo skromen narod. "Z lahkoto preživijo samo ob rižu in leči in to je tista osnova, ki jo potrebujejo."

V oddajo se je javila tudi novinarka Maša Jesenšek, ki je trenutno v Nepalu. "Pomanjkanje je veliko, težko je dobiti orodje, kot so lopate, težko je dobiti plastiko za zasilna bivališča. Pomoč počasi prihaja do oddaljenih krajev, v zadnjih dneh se je to izboljšalo, a še vedno so nekatera območja, kamor jim še ni uspelo priti."

Uničujoči potres prizadel eno najrevnejših držav
Potres, ki je 25. aprila stresel Nepal, je po do zdaj zbranih podatkih zahteval več kot 7.000 žrtev, ranjenih je več kot 14.000 ljudi. Okoli dva milijona jih je ostalo brez strehe nad glavo.

Prizori razdejanja in trpljenja so prebudili vest sveta in sprožili vrsto človekoljubnih akcij. Televizija Slovenije se pridružuje humanitarnim organizacijam, ki zbirajo denar za tiste, ki jih je tresenje tal najbolj prizadelo, z akcijo "Roka vrhu sveta". Voditelj Boštjan Anžin je v studiu gostil tudi predstavnike humanitarnih organizacij in različnih državnih organov.

Klicni center odprt nocoj in v petek ob 13.30
Vzporedno z oddajo Tarča je bil odprt klicni center, prek katerega gledalci in gledalke lahko darujejo prispevke za pomoč nepalskim žrtvam. Pri zbiranju pomoči so s sprejemanjem klicev sodelovali prostovoljci Rdečega križa Slovenije, Slovenske karitas, Unicefa Slovenije in Planinske zveze Slovenije ter znani obrazi Televizije Slovenija.

O trenutnih razmerah in potrebah v Nepalu
Gostje so spregovorili tudi o tem, komu in kako smo v preteklosti, ko je človeška življenja ogrožala uničujoča moč narave – s potresi, poplavami, plazovi in cunamiji - že pomagali in kje je končal denar. Kot so poudarili predstavniki humanitarnih organizacij, zbrana sredstva vedno porabijo namensko. "Mi bomo ostali v Nepalu tudi takrat, ko se bodo medijske luči preusmerile drugam. Lepo je videti, da se lahko združimo in pomagamo," je dejal predstavnik Unicefa Tomaž Bergoč.

Po besedah Mitje Štruklja z ministrstva za zunanje zadeve država skuša pomagati v vseh velikih humanitarnih nesrečah na svetu, pri Nepalu pa je, kot je poudaril, čutiti posebno naklonjenost Slovencev do te azijske države, s katero nas druži velika ljubezen do gora.

Letno Slovenci v humanitarne namenimo od 700.000 do milijon evrov.

Kakšna je potresna varnost pri nas?
Tema Tarče je bila tudi potresna varnost v Sloveniji in to, kako smo pripravljeni na morebiten potres, na primer tak, ki je pred 120 leti prizadel Ljubljano ali pa v zadnjih desetletjih večkrat Posočje.

"Strokovna javnost ocenjuje, da smo (sorazmerno) dobro pripravljeni, seveda pa so še vedno rezerve za izboljšanje stanja. Predvsem pa nas kot preostalo slovensko družbo pesti pomanjkanje finančnih sredstev," je na vprašanje, kako smo v Sloveniji pripravljeni na naravne nesreče, odgovoril poveljnik Civilne zaščite poveljnik Srečko Šestan.

Novinar Jure Brankovič je obiskal dojenčka Miloša v BiH-u, ki ga je med lansko povodnjijo rešila helikopterska posadka Slovenske vojske, fotografija o tem pa je obšla svet. Kot je povedala ganjena mama zdaj enoinpolletnega Miloša, je bilo dati otroka v roke neznancu najtežja odločitev v njenem življenju in da je izjemno hvaležna slovenskim vojakom, da so jima pomagali na varno.

Novinar Borut Janc zbira pričevanja iz Notranjske, kjer so med lanskim žledom tudi agregati iz mednarodne pomoči ljudem vračali upanje, zagotavljali preživetje ter prinašali toploto in svetlobo.

Novinarka Mojca Dumančič je obiskala prebivalce Posočja, kjer so ob večkratnem silovitem tresenju tal in po plazu v Logu pod Mangartom hvaležno sprejemali vsako pomoč: čustveno, denarno, reševalno, človekoljubno – tako domačo kot tujo. "Meni je najbolj ostala v spominu pomoč iz Kranjske Gore, kjer so domačini organizirali pomoč za nas Ložane in so imeli dvodnevno prireditev s srečelovom, ves izkupiček je bil namenjen za otroke v Logu pod Mangartom. Vsi vaščani smo šli takrat v Kranjsko Goro in smo bili zelo ganjeni," je o srečnih spominih v nesrečnem času pred 15 leti povedal Drago Černuta.

"V Nepalu sem bil velikokrat in lahko rečem, da smo si Slovenci in Nepalci zelo podobni. Smo si "fouš", ampak ko je pa treba, pa znamo stopiti skupaj. Verjamem, da si bodo pomagali. Prosim, pomagajte jim," je ob koncu oddaje dejal Bojan Pollak, gorski vodnik, himalajec, predavatelj na nepalski gorniški šoli.

M. T., K. T.