Kot je pojasnil iranski zunanji minister Hosein Džaberi Ansari, nove sankcije ZDA proti enajstim Irancem in organizacijam zaradi iranskega raketnega programa, "nimajo zakonite ali moralne podlage, saj ZDA prodajajo orožje, vredno več kot deset milijard dolarjev, vsako leto državam v regiji. To orožje se uporablja v vojnih zločinih proti Palestincem, Libanoncem in Jemencem."

Obama pozdravil sobotni sporazum
Ameriški predsednik Barack Obama je jedrski dogovor z Iranom označil kot prelomen, saj Iran ne bo mogel do jedrskega orožja, na finančnih trgih pa vlada panika glede učinkov na trgovanje z nafto.

Cena za sodček nafte je že prejšnji teden padla pod 30 evrov. "Ob najnižjih cenah nafte v zadnjih desetih letih pa negotovost na finančne trge priliva še opešana kitajska gospodarska rast. Vlagatelji se umikajo iz kitajskih delnic, hkrati so v pripravljenosti pred skorajšnjo objavo uradnih podatkov glede BDP-ja v drugem največjem gospodarstvu na svetu," je za Drugo jutranjo kroniko dejal finančni analitik Abanke Tomislav Apolonio (prispevek Urške Jereb Brankovič).

ZDA imajo nadzor nad iranskim jedrskim programom
Glede na v soboto doseženi jedrski dogovor z Iranom, ta ne bo mogel priti do jedrskega orožja. Nadzorni mehanizmi sporazuma namreč zagotavljajo, da bodo ZDA lahko nemudoma izvedele, če bo Iran skušal spet priti do orožja.

Kot prvi učinek jedrskega sporazuma z Iranom bo izpustitev petih Američanov iz iranskih zaporov. "Danes je dober dan. Vrnitev Američanov družinam je nekaj, kar lahko vsi slavimo," je dejal ameriški predsednik Barack Obama in dodal, da so neposredni stiki z iransko vlado prvič po dolgih desetletjih ustvarili enkratno priložnost za reševanje pomembnih vprašanj.

V zameno za pet Američanov je Obama pomilostil šest Američanov iranskega rodu in enega Iranca, ki so bili v ZDA v pravosodnem postopku zaradi kršenja sankcij proti Iranu. Pogajanja za izmenjavo zapornikov so potekala na skrivaj več kot leto dni, večinoma v Švici.

Zaporniki prileteli v Švico
Trije izpuščeni Američani so danes prileteli v Švico, od tam pa so jih prepeljali v ameriško vojaško bazo v Nemčiji. To so novinar Washington Posta Jason Rezaian, nekdanji marinec Amir Hekmati in duhovnik Saeed Abedini. Nosratollaha Khosravija Roodsarija ni bil na letalu in ni bilo jasno, ali je ostal v Iranu po lastni želji. Dogovor o izmenjavi zapornikov ni vključeval iransko-ameriškega poslovneža Siamaka Namazija, ki je zagovarjal izboljšanje odnosov med državama, v Iranu pa naj bi ga aretirali oktobra. Prav tako še vedno ni znana usoda nekdanjega agenta FBI-ja Roberta Levinsona, ki je leta 2007 izginil v Iranu. Petega Američana, študenta Matthewa Trevithicka je Iran izpustil mimo dogovora o zamenjavi.

Interpol umika tiralice
ZDA so prav tako obvestile Interpol, da umikajo mednarodne tiralice za 14 Iranci. Iranu pa bodo vrnile 400 milijonov dolarjev z obrestmi. Iran je še pred revolucijo plačal za nakup orožja v ZDA, ki potem ni bilo dostavljeno. Iran je zahteval vračilo denarja in ga je zdaj tudi dobil skupaj z 1,3 milijarde dolarjev obresti.

Iran je oktobra izvedel raketni poskus, ki je kršil določila resolucij Varnostnega sveta Združenih narodov. ZDA sankcije niso uvedle prej, ker bi to lahko ogrozilo dogovor o izmenjavi zapornikov. Odnosi med ZDA in Iranom, ki jih je prekinila iranska revolucija leta 1979, ostajajo napeti.