Podobni protesti so v Tibetu, ki si ga je Kitajska priključila po koncu državljanske vojne leta 1950, izjemno redki, saj je zahodna pokrajina zaradi teženj po samostojnosti še pod večjim in strožjim nadzorom oblasti v Pekingu, ki vsako javno izražanje kritik hitro in pogosto nasilno zatrejo.

Tako je bilo tudi na začetku letošnjega leta, kot razkriva britanski BBC, ki se zanaša na pričevanja različnih virov in preverjene posnetke. Trditve o aretacijah in pretepanju so začele curljati kmalu po februarskih dogodkih, potem pa so oblasti še poostrile omejitve, zaradi česar je bilo težko preveriti zgodbo, še posebej novinarji, ki ne morejo prosto potovati v Tibet.

Protesti vaščanov in menihov so se nanašali na izgradnjo ogromnega jezu in hidroelektrarne Gangtuo, v tibetanščini znane tudi kot Kamtok, v dolini, ki prečka okrožji Dege in Džjangda. Po koncu gradnje jeza bi akumulacijsko jezero poplavilo območje, ki je kulturno in versko pomembno za Tibetance skupaj z več vasmi in starodavnimi samostani, ki vsebujejo svete relikvije.

Eden od njih je po poročanju BBC-ja 700 let star samostan Vangdui, ima posebno zgodovinsko vrednost, saj njegove stene krasijo redke budistične freske.

Ni sledu o soglasju domačinov

Glede na dokumente, ki jih je pridobil BBC, je predvidena preselitev 4287 prebivalcev, da bi naredili prostor za jez, katerega načrti gradnje sicer segajo že v leto 2012.

Pismo posebnih poročevalcev ZN-a kitajskim oblastem opozarja na "nepopravljiv vpliv" jezu za tisoče ljudi in okolje. Glede na pismo se oblasti s prebivalci že od začetka niso "posvetovale na smiseln način" o gradnji jezu. Dobili so na primer informacije, ki niso bile ustrezne in niso bile na voljo v tibetanskem jeziku.

Vlada jim je tudi obljubila, da bo projekt potekal le, če se jih bo z njim strinjalo 80 odstotkov, vendar "ni nobenega dokaza, da je bilo to soglasje kdaj dano", še pišejo v pismu in dodajajo, da so prebivalci poskušali izraziti zaskrbljenost nad jezom večkrat.

Kitajske oblasti so v svojem odgovoru ZN-u to zanikale. "Premestitev zadevnih vasi je bila izvedena šele po popolnem posvetovanju z mnenji domačinov," je v pismu iz septembra 2024 zapisalo stalno predstavništvo Ljudske republike Kitajske pri uradu Združenih narodov.

Po trditvah iz Pekinga so lokalna vlada in razvijalci projektov financirali gradnjo novih domov in zagotovili subvencije za pašo, živinorejo in poljedelstvo. Kar zadeva vse kulturne relikvije, so bile glede na njihova zagotovila v celoti preseljene.

A BBC je iz dveh tibetanskih virov izvedel, da so jim uradniki februarja povedali, da bodo deložirani v kratkem, hkrati pa jim dali malo informacij o možnostih preselitve in odškodnini. To je sprožilo tako globoko zaskrbljenost, da so se vaščani in budistični menihi odločili za proteste, čeprav so se zavedali tveganja nasilnega zatrtja.

Še strožji nadzor po protestih

Na največjem protestu se je zbralo na stotine ljudi vladnim poslopjem v Degeju. V videoposnetku, ki ga je pridobil in preveril BBC, je slišati protestnike, ki pozivajo oblasti, naj ustavijo deložacije in jim pustijo ostati. Ločeno se je skupina prebivalcev obrnila na obiskujoče uradnike in jih prosila, naj prekličejo načrte za gradnjo jezu.

Posnetek prikazuje tudi v rdeče oblečene menihe in vaščane, ki klečijo na prašni cesti in kažejo palec navzgor, kar je tradicionalni tibetanski način prosjačenja za usmiljenje.

Po zatrtju so Tibetanci na tem območju naleteli na še strožje omejitve, poroča BBC. Komunikacija z zunanjim svetom je bila dodatno omejena, nadzor pa je bil povečan. Tisti, ki so še vedno dosegljivi, po navedbah virov niso bili pripravljeni govoriti, saj se bojijo novega zatiranja.

BBC v kitajskih državnih medijih ni zasledil nobene omembe protestov in zatiranja. Toda kmalu po protestih je območje obiskal predstavnik kitajske komunistične partije, da bi "pojasnil nujnost" gradnje jezu in pozval k "ukrepom za vzdrževanje stabilnosti", kot piše v enem poročilu.