"Ne bom se izrekel o obtožnici. To sodišče nima pravice, da mi sodi," je dejal nekdanji politični vodja bosanskih Srbov in pojasnil, da temu nasprotuje zaradi dogovora o imuniteti pred haaškim sodiščem, ki naj bi jo dobil v zameno za umik iz politike. Dogovor naj bi sklenil leta 1996 z ameriškim odposlancem za Balkan Richardom Holbrookom.

Ker se Karadžić ni izrekel o krivdi, je sodnik Iain Bloomy zapisal, da se je obtoženec izrekel za nedolžnega v vseh enajstih točkah obtožnice. To je sicer tretja, popravljena obtožnica, ki jo je pripravilo haaško tožilstvo, med glavnimi obtožbami pa sta odgovornost za 44-mesečno obleganje Sarajeva in pokol muslimanov v Srebrenici.

"Želja po odstranitvi Muslimanov"
Nova obtožnica ima enako število točk, vendar je zožen njihov obseg, s čimer želi tožilstvo pospešiti sodni proces in se izogniti dolgotrajnemu sojenju, kakršnemu smo mu bili priča v primeru Slobodana Miloševića, ki so mu sodili štiri leta, ob tem pa se je zvrstilo skoraj 300 prič. Proces ni doživel epiloga, saj je Milošević umrl pred koncem sojenja.

Prvi del nove obtožnice se nanaša na leto 1992 in na zločine, ki imajo elemente genocida, v desetih občinah BiH-a. Drugi del se nanaša na obdobje od julija do novembra leta 1995, obtožnica pa se osredotoča predvsem na pokol okoli 8.000 Muslimanov v Srebrenici. Med drugim obtožnica Karadžiću očita, da je želel "trajno odstraniti" Muslimane s srbskih ozemelj.

G. V.