ICC nima pooblastil za izvajanje svojih nalogov, vendar je tehnično gledano vsaka od 124 držav podpisnic Rimskega statuta dolžna aretirati izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, nekdanjega obrambnega ministra Joava Galanta ali vodjo oboroženega krila Hamasa Mohameda Deifa, če bi osumljenci vstopili na njihovo ozemlje.

Zahtevo za izdajo nalogov za aretacijo omenjene trojice je zaradi domnevnih vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti, storjenih med napadom pripadnikov Hamasa na Izrael 7. oktobra in izraelsko ofenzivo v Gazi, maja letos vložil glavni tožilec Khan.

"Pozivam vse države podpisnice, naj izpolnijo svojo zavezo Rimskemu statutu s spoštovanjem in upoštevanjem sodnih nalogov," je v četrtek povedal Khan in hkrati pozval države, ki niso podpisnice Rimskega statuta, k sodelovanju pri obrambi mednarodnega prava.

Khan je še pojasnil, da nadaljujejo preiskavo razmer v Gazi. Kot je dejal, njegova ekipa preiskavo usmerja v dodatna področja v pristojnosti sodišča, ki vključujejo Gazo in Zahodni breg, vključno z Vzhodnim Jeruzalemom.

"Globoko sem zaskrbljen zaradi poročil o naraščajočem nasilju, nadaljnjem krčenju humanitarnega dostopa in razširitvi obtožb o zločinih v Gazi in na Zahodnem bregu," je povedal Khan in dodal, da je v mislih z žrtvami napadov tako Hamasa kot Izraela, ki so se zgodili 7. oktobra 2023, in tistimi, ki so bili ubiti v izraelski ofenzivi v Gazi.

Sodišče je izdalo nalog za prijetje Deifa in hkrati navedlo, da tožilec ne more ugotoviti, ali je osumljenec še živ. V Izraelu so trdili, da so ga ubili, medtem ko v palestinskem gibanju Hamas njegove smrti še niso potrdili.

Netanjahu je nalog za njegovo aretacijo označil za antisemitsko dejanje.

V skladu z odločitvijo ICC-ja bodo morale države podpisnice Rimskega statuta, ki je pravna podlaga sodišča, Netanjahuja, Galanta in Deifa ob morebitnem vstopu na njihovo ozemlje prijeti in jih izročiti sodišču. Izrael ni član ICC-ja, je pa Palestina. Članice sodišča niso tudi ZDA, Kitajska, Indija in Rusija.

Zadržani odzivi v Evropi

V evropskih državah so večinoma zadržani v odzivih na potezo ICC-ja. Nemčija se o odzivu še odloča, aretaciji Netanjahuja pa se ne želi zavezati. Francija se je z odločitev seznanila, Italija pa napoveduje odziv v okviru skupine G7.

Medtem ko so Izrael in nekatere njegove zaveznice na čelu z ZDA ukrep ostro kritizirali, je visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell v četrtek poudaril, da so nalogi ICC-ja zavezujoči in jih je treba izvesti. V več evropskih državah so v odzivih za zdaj zadržani. Nemčija se denimo o svojem odzivu še odloča.

"Trenutno preučujemo, kaj natančno to pomeni za uresničitev v Nemčiji," je zunanja ministrica Annalena Baerbock dejala za javno televizijo ARD. Ali bi Netanjahuja ali Galanta ob obisku prijeli, je po njenih besedah teoretično vprašanje. Je pa poudarila, da je Nemčija kot država, ki spoštuje mednarodno pravo, zavezana sodišču, katerega članica je.

Podobno je javil tiskovni predstavnik vlade Steffen Hebestreit, ki je dodal, da bi odločitev o morebitni aretaciji Netanjahuja ali Galanta sledila, če bi kateri koli od njiju obiskal Nemčijo.
Francija je javila le, da se je seznanila z odločitvijo ICC-ja. "Zvesta svoji obvezi podpore mednarodnemu pravosodju ponavlja svojo zavezanost neodvisnemu delu sodišča," je ob tem dodalo zunanje ministrstvo, ki pa se ni izreklo, ali bi na svojem ozemlju upoštevali nalog za prijetje.

Da bo odločitev o stališču šele sprejela, je napovedala tudi Italija. Kot je dejal zunanji minister Antonio Tajani, bodo to storili v ponedeljek, in sicer skupaj z zaveznicami v okviru skupine G7. "Spoštujemo in podpiramo ICC, a smo prepričani, da mora igrati pravno, in ne politične vloge," je dodal Tajani.

Britanska vlada je medtem nakazala, da bi lahko Netanjahu v primeru obiska na podlagi naloga ICC-ja prijeli. "Združeno kraljestvo bo vedno spoštovalo svoje pravne obveznosti, kot jih določa domače in mednarodno pravo," je sporočil tiskovni predstavnik premierja Keira Starmerja.

Orban napovedal nespoštovanje naloga ICC-ja

Medtem je madžarski premier Viktor Orban dejal, da bo povabil Netanjahuja na Madžarsko. Zagotovil je, da madžarske oblasti naloga ICC-ja za njegovo aretacijo ne bodo spoštovale.

"Še danes bom povabil izraelskega premierja, gospoda Netanjahuja, naj obišče Madžarsko, kjer mu bom, če pride, zagotovil, da odločba Mednarodnega kazenskega sodišča pri nas ne bo imela nobenega učinka in da ne bomo sledili njenim pogojem," je dodal v pogovoru, ki ga povzema francoska tiskovna agencija AFP.

Orban je danes v odzivu odločitev označil za "nezaslišano predrzno" in cinično, češ da "preoblečena v pravno odločitev, a dejansko s političnimi nameni" posega v konflikt. "Tu nimamo izbire, odločitvi moramo kljubovati," je dejal v rednem tedenskem pogovoru za državni radio.

Netanjahu se je Orbanu zahvalil za "moralno jasnost". Po njegovih besedah se je Madžarska v nasprotju s tistimi državami, ki nameravajo nalog ICC-ja izvesti, postavila na stran pravice in resnice.

Madžarska, ki je trenutno predsedujoča država Evropski uniji, je članica ICC-ja. Pogodbo je podpisala leta 1999, ratificirala pa jo je dve leti pozneje, v času Orbanovega prvega mandata na položaju. Ni pa Budimpešta zaradi ustavnih pomislekov sprejela s statutom povezane konvencije in zato trdi, da ji ni treba upoštevati odločitev ICC-ja, pojasnjuje AFP.

Madžarska je predhodno zavrnila tudi možnost aretacije ruskega predsednika Vladimirja Putina, za katerega je ICC zaradi obtožb vojnih zločinov prav tako izdal nalog za prijetje.

Golob: Slovenija bo spoštovala naloge

Premier Robert Golob je v četrtek zagotovil, da Slovenija kot podpisnica rimskega statuta spoštuje odločitev ICC-ja o nalogih za prijetje zaradi domnevnih vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti in jo bo v celoti spoštovala. Slovenija je Rimski statut podpisala 7. oktobra 1998 in ga ratificirala 31. decembra 2001.