Trumpov predhodnik Barack Obama je bil do Al Sisija zaradi zatiranja nasprotnikov zmerno kritičen, Trump pa je izjavil, da želi obnoviti odnose med Egiptom in ZDA. Al Sisi je sicer Trumpa že obiskal, in sicer septembra lani še med ameriško predvolilno kampanjo, Trump pa je dejal, da želi zdaj "graditi na močni vezi", ki naj bi se tedaj vzpostavila. Al Sisi pa je dejal, da globoko ceni Trumpovo "edinstveno" osebnost, poroča BBC.

Al Sisi je kot obrambni minister in načelnik oboroženih sil julija leta 2013 vodil rušenje demokratično izvoljenega predsednika Mohameda Mursija, zoper katerega so potekali množični protesti. Mursi je na položaju nasledil dolgoletnega diktatorja Hosnija Mubaraka, ki je marca letos prvič po šestih letih stopil na prostost. Najvišje egiptovsko sodišče ga je namreč oprostilo obtožb umora protestnikov v času upore zoper njegovo vladavino leta 2011. Al Siri je bil za predsednika Egipta izvoljen na volitvah maja 2014.

Pregon, aretacije, mučenja, poboji
Po zrušenju Mursija je Sisi avgusta 2013 vodil nasilno razganjanje podpornikov Mursija in njegove organizacije Muslimanska bratovščina. Takrat je umrlo več kot 1.000 ljudi. Organizacija za zaščito človekovih pravic Human Rights Watch (HRW) pravi, da je bilo v okviru zatiranja nasprotnikov aretiranih na deset tisoče ljudi, varnostne sile pa so krive za številne zlorabe, vključno z mučenjem, ugrabitvami in najverjetneje izvensodnimi poboji.

Oktobra 2013 je zaradi zatiranja nasprotnikov Obama zamrznil del vojaške pomoči za Egipt. Takrat je dejal, da bo moral Egipt pokazati "verodostojen napredek" v smeri demokracije, aprila 2015 pa je obnovil vojaško pomoč, saj naj bi bilo to "v interesu ameriške nacionalne varnosti". ZDA namenjajo Egiptu letno za 1,3 milijarde dolarjev vojaške pomoči.

Trump bi bil diskreten pri opozorilih
Višji predstavnik Trumpove administracije je pred srečanjem Trump-Sisi dejal, da bodo človekove pravice tema njunih pogovorov, a da bo to storjeno na "zaseben, bolj diskreten način". To je po mnenju administracije najbolj učinkovit način, da se doseže napredek na tem področju, je dejal omenjeni uslužbenec.

Do takšnega pristopa pa so kritični v HRW-ju. "Povabiti Sisija v Washington na uradni obisk, ko na deset tisoče Egipčanov gnije v zaporih in ko je mučenja spet običajno, je čuden način, da se zgradi stabilen, strateški odnos," je dejala Sarah Margon iz HRW-ja.

Predsednika naj bi se posvetila tudi t. i. mirovnemu procesu med Izraelom in Palestinci ter boju zoper samooklicano Islamsko državo (IS). Od leta 2013 je bilo v napadih skupine, povezane z IS-jem, na Sinajskem polotoku ubitih več sto pripadnikov egiptovskih varnostnih sil.

Sisi naj bi želel povečanje ameriške vojaške pomoči. Bela hiša je sicer obljubila nadaljevanje podpore, čeprav je nedavno napovedala drastično zmanjšanje obsega ameriške mednarodne pomoči. Sisi še želi, da ZDA Muslimansko bratovščino uradno razglasijo za teroristično organizacijo, še poroča BBC.