Trump, ki deluje tudi kot Trumpov svetovalec, bo na čelu novega urada Bele hiše, katerega cilj je prenova zvezne vlade.

Kot piše Washington Post, je to izjemna odgovornost in težka naloga za kogar koli, kaj šele nekoga, ki dela v Washingtonu vsega 66 dni.

A Trump očitno na zeta polaga velike upe, saj je Kushnerju, nepremičninskemu mogotcu iz ortodoksne judovske družine, zaupal tudi tako mesto nekakšnega "diplomata v senci" kot ga tudi zadolžil za sklepanje mirovnega sporazuma na Bližnjem vzhodu. "Če ti ne moreš skleniti miru na Bližnjem vzhodu, ga nihče ne more," je dejal Trump zetu na inavguracijskem plesu. Mimogrede – pisarno v Beli hiši ima po novem tudi Ivanka.

Kushnerjeva zadnja naloga je precej obsežna in zajema toliko vidikov, da so pri Chicago Timesu novico naslovili kar z "Jared Kushner ima še eno novo nalogo, ki je najverjetneje ne razume". Novi urad, ki ga bo vodil Kushner, naj bi med drugim prenovil birokratski aparat za učinkovitejšo podporo ameriškemu gospodarstvu.

Birokracija po meri Američanov
Trump naj bi z novim uradom začel izpolnjevati eno od predvolilnih obljub, da bo naredil ameriško birokracijo bolj po meri Američanov, za katere je znano, da so kronično nezaupljivi do vlade. "Obljubil sem Američanom rezultate in v vlado uvedel mojo mentaliteto 'pred predvidenim rokom, pod predvidenimi stroški'," je dejal Trump.

T. i. urad za inovacije naj bi poskrbel za prenovo in izboljšanje tehnične infrastrukture zveznih uradov ter agencij in naj bi bil pravzaprav neke vrste "specialna enota", ki jo bodo sestavljali nekdanji pomembni poslovneži in ki naj bi oblikovali ideje, kako naj bi se birokracija približala gospodarstvu, ter privatizirali določene vladne funkcije.

"Vlada bi morala delovati kot veliko ameriško podjetje. Upamo, da bomo lahko dosegli uspeh in učinkovitost za svoje stranke, ki so državljani," je za Washington Post dejal Kushner.

Še isti dan, ko je bil Kushner imenovan na novi položaj, pa je tudi pristal, da se sreča s preiskovalci senatnega obveščevalnega odbora, ki ga želi zaslišati v okviru njegove preiskave povezav med Trumpovimi sodelavci in ruskimi predstavniki. Gre za isti odbor, ki preiskuje rusko vmešavanje v ameriške volitve novembra lani.

Prvi Trumpov diplomat
Kushner je že pred volitvami za Trumpovo kampanjo navezoval stike s tujimi vladami, kar počne tudi v Beli hiši. Organiziral je srečanja s tujimi voditelji, med drugim z japonskim premierjem Šinzom Abejem in mehiškim predsednikom Enriquejem Peno Nietom. Pod lupo senatne preiskave se je Kushner znašel zaradi stikov z ruskimi predstavniki, med drugim tudi ruskim veleposlanikom v ZDA Sergejem Kisljakom.

Tiskovni predstavnik Bele hiše Sean Spicer je zatrdil, da ni prav ničesar "malopridnega" na Kushnerjevem srečanju s Kisljakom, in dodal, da se je Kushner prostovoljno javil, da odgovarja pred senatnim odborom. "Glede na vlogo, ki jo je igral tako med kampanjo kot v obdobju pred prisego, se je sešel z neštetimi posamezniki. To je bil del njegove naloge in opravil jo je popolnoma, kot bi jo moral," je dejal Spicer.

Trump je na Twitterju znova vztrajal, da je zgodba o Rusiji privlečena za lase, in pozval kongresnike, naj se raje osredotočijo na njegovo tekmico na volitvah in nekdanjo državno sekretarko Hillary Clinton.

Ameriške obveščevalne službe so ugotovile, da je Rusija sprožila obsežno kampanjo s ciljem pomagati Trumpu do zmage. Preiskavo o ruskem vmešavanju v predsedniške volitve ter morebitnem dogovarjanju med Trumpovo kampanjo in Rusi je poleg senata in predstavniškega doma uvedel tudi zvezni preiskovalni urad FBI, zato je Trump pod vse večjim pritiskom zaradi svojih stikov z Rusijo.