Hunta, ki se spoprijema tudi z mednarodno izključitvijo in pritiskom Afriške unije, hitro izgublja nadzor nad dogajanjem v revni zahodnoafriški državi, ki ji v skrajnem primeru grozi celo razpad na dva dela.

Uporniki so po vojaškem državnem udaru sprožili obsežno ofenzivo. V nedeljo zjutraj so se začela vrstiti poročila o streljanju v Timbuktuju, legendarnem zgodovinskem mestu. Po več urah boja so uporniki zavzeli mesto in na poslopju tamkajšnjega guvernerja izobesili svojo zastavo, vladne sile pa so pobegnile.

"Zdaj smo mi na vrsti, streljanje se sliši od vsepovsod," je za Reuters po telefonu povedal eden izmed lokalnih prebivalcev, ki se je pridružil upornikom. Več agencij potrjuje poročila, da vojska zapušča nadzorne točke in vojašnice v strateško pomembnem mestu. Drugi očividec dogodkov v Timbuktuju je zatrdil, da so vsi vojaki iz južnega Malija pobegnili in da so ostali le Arabci, ki so oblikovali paravojaško milico.

Sever Malija v rokah upornikov
Potem ko so Tuaregi oz. njihovo gibanje MNLA zavzeli še Timbuktu, obvladujejo vsa tri največja mesta v severnem Maliju: Kidal, Gao in Timbuktu. S tem obvladujejo območje, večje od Francije, ki pa je seveda izredno redko poseljeno.

V soboto so uporniki že zavzeli mesto Gao, kjer je največja in najpomembnejša vojaška garnizija v severnem delu Malija.

Ob vrnitvi iz Libije začeli z uporom
Vojaški udar so izvedli srednji in nižji častniki, ki so odstavili predsednika Amadouja Toumanija Toureja, ker jim ta ni zagotovil dovolj podpore v boju proti tuareškim upornikom. Saharsko nomadsko ljudstvo je v zadnjem času oblikovalo široko zavezništvo različnih gibanj, tudi islamističnih, ob tem pa so dobili še veliko orožja iz Libije, kjer je lani divjala državljanska vojna ob padcu režima Moamerja Gadafija.

Uradni Bamako zatrjuje, da so uporniki nekdanji vojaki v Gadafijevi vojski, medtem ko ti dokazujejo, da se v njihovih vrstah borijo Tuaregi, ki so se v Libiji vojskovali tudi na strani upornikov. Oktobra lani so se saharski nomadi združili v Nacionalnem gibanju za osvoboditev Azawada, ki so se mu pridružila različna gibanja za pravice zapostavljenih Tuaregov. Malijska vojska, ki ni kos izurjenim in dobro oboroženim upornikom, si prizadeva za pomoč iz tujine, ker naj bi bili nasprotniki povezani z Al Kaido, kar pa MNLA odločno zanika.

Najprej navdušenje, zdaj nemoč
Na jugu države ob porečju reke Niger, kjer tudi živi velika večina izmed 15 milijonov Malijcev, je večina prebivalstva najprej podprla odstavitev Toureja, ki je vladal zadnjih 10 let. Niz vojaških porazov na severu in obsodbe mednarodne skupnosti pa so podporo hunti hitro zmanjšali.