"Ankara je edina, ki odloča o ukrepih za varnost Turčije," je bil v pogovoru za turško izpostavo ameriške medijske hiše CNN jasen Davutoglu, ki upa, da premirje ne bo tlakovalo poti k novim napadom.

Turčija si pridržuje pravico do nadaljevanja napadov na sirsko kurdsko milico (YPG), ki je pomemben zaveznik Washingtona v boju proti Islamski državi, kar pa vzbuja skrb v Ankari zaradi povečevanja obsega ozemlja, ki ga nadzirajo kurdski borci v Siriji.

YPG je sporočil, da bo spoštoval premirje, a bo odgovoril, če bo tarča napadov. Položaji YPG-ja so v zadnjih tednih tarča turških napadov, pri čemer Turčija pravi, da gre za odgovor na čezmejno obstreljevanje z ozemlja pod nadzorom kurdske milice.

Turški zunanji minister Mevlut Cavusoglu je prepričan, da se YPG tako kot Islamska država trudi razdeliti Sirijo in oblikovati lastno upravo. Sam zatrjuje, da se Turčija zavzema za ozemeljsko celovitost svoje južne sosede in ne za njeno delitev.

Vpleteni obljubljajo spoštovanje premirja
Prekinitev sovražnosti v Siriji naj bi začela veljati v noči s petka na soboto, o čemer so se dogovorile Rusija in ZDA, pripravljenost pa je izrazil tudi sirski predsednik Bašar Al Asad. Sirska opozicija je napovedala, da bo premirje spoštovala dva tedna, nato pa bo ocenila zavezanost druge strani.

Iz premirja sta izključeni skrajni uporniški skupini Fronta Nusra in Islamska država, proti katerima sirske oblasti napovedujejo nadaljevanje napadov, prav tako tudi proti drugim teroristom, ki so povezani z obema skupinama.

Ruski predsednik Vladimir Putin se je osebno zavzel za vzpostavitev premirja, zaradi česar je ruskim silam v Siriji že ukazal omejitev letalskih napadov, v četrtek pa tudi opravil telefonske razgovore z več svetovnimi voditelji, ki jim je pojasnjeval podrobnosti načrta za premirje.