Po skoraj vseh preštetih glasovih je jasno, da je večino v parlamentu dobila konservativna Stranka za pravičnost in razvoj (AKP), ki jo vodi dosedanji in najverjetnejši novi premier Recep Tayyip Erdogan. Stranka je prejela več glasov kot na zadnjih volitvah leta 2007, ko je prejela 48 odstotkov glasov, a bo zaradi porazdelitve glasov med druge stranke imela v novem parlamentu manj sedežev.

Erdoganova stranka bo imela tako v 550-članskem parlamentu 326 sedežev, a kljub zmagi ne bo imela dveh tretjin glasov, kolikor bi potrebovala, da bi lahko ključne odločitve v državi sprejemala sama. Za sklic referenduma o novi ustavi, ki jo je premier Erdogan napovedoval pred volitvami, stranki AKP zmanjka pet glasov, tako da bo morala pri oblikovanju nove ustave sodelovati z opozicijskimi strankami.

Glavna opozicijska stranka, sekularna levosredinska Republikanska ljudska stranka se je s 26 odstotki prejetih glasov uvrstila na drugo mesto. Visok 10-odstotni prag za vstop v parlament je s 13 odstotki presegla še Stranka nacionalistične akcije, 35 sedežev v novem sklicu parlamenta pa bodo imeli še neodvisni poslanci pod okriljem prokurdske Stranke za mir in demokracijo.

Erdogan obljublja sodelovanje in boljšo ustavo
Erdogan je v nagovoru svojih privržencev po zmagi v Ankari napovedal, da bo njegova stranka sodelovala z opozicijskimi strankami, in obljubil, da si bo prizadeval za oblikovanje nove, liberalne ustave s širokim konsenzom, ki bo združevala vse Turke. "Sporočilo volivcev je jasno. Novo ustavo bomo oblikovali s konsenzom in pogajanji," je povedal Erdogan in obljubil, da bodo skromni.

"Iskali bomo konsenz z glavnimi opozicijskimi strankami, strankami, ki niso v parlamentu, z mediji, nevladnimi organizacijami, akademiki in vsemi, ki imajo mnenje. Napisali bomo civilno, svobodno ustavo, ki bo predstavljala vse segmente naše družbe," je obljubil Erdogan. Ob tem je izrazil tudi upanje, da bo Turčija v zahodnem svetu zastopala Bližnji vzhod in muslimane, ter dejal, da so z njim zmagali tudi prebivalci Bosne in Hercegovine, Libanona, Sirije in Palestinci.

Turčija brez sodelovanja v nove težave
Dr. Džengiz Aktar s carigrajske univerze Bahčeshir je za Radio Slovenija dejal, da ima nova vlada dve možnosti - da žgoče težave v državi rešuje s posvetovanjem z opozicijo, tako s Kurdi kot Socialnimi demokrati, ali da zavrne posvetovanje in odloča z referendumom. Kot je ob tem dodala Sandra Brankovič Brecl, bi zadnje pomenilo, da se Turčiji napovedujejo nove politične napetosti.

V vsakem primeru je pred Turčijo težka naloga. Poleg prenove tri desetletja stare ustave iz časa vojaške diktature jo čaka tudi reševanje zapletenega kurdskega vprašanja. Pri tem vlada ni dosegla nobenega napredka, zato je kurdska manjšina, ki pričakuje tudi svoje mesto v novi ustavi, nad Erdoganovim vladanjem razočarana. Če premier ne bo omilil zaostrene predvolilne retorike in čim prej postregel s konkretnimi predlogi, se številni bojijo novih terorističnih napadov.

Turčija - zgodba o uspehu, a s temnimi stranmi
Turčija je pod Erdoganovim vodstvom doživela velik gospodarski razvoj. Bruto domači proizvod na prebivalca se je v tem času podvojil, gospodarstvo po padcu v recesijo leta 2009 že drugo leto zapored zaznamuje rast - lani skoraj devetodstotno. Država je kot 17. največje svetovno gospodarstvo postala članica skupine G20 in v njej prevzela vodilno vlogo, postala je druga najmočnejša članica Nata, na zunanjepolitičnem področju pa ji je uspelo precej izboljšati odnose s sosednjimi državami, deloma tudi na račun kritik Izraela.

A ima turška zgodba o uspehu tudi temne strani. Vse večji razlog za zaskrbljenost sta Erdoganova nesprejemljivost za kritike in vse bolj avtoritaren slog vladanja, zato so v Turčiji vse pogostejši napadi na medije in kritično javnost, češ da ustvarjajo zaroto proti državi. V Turčiji je tako zaprtih več kot 50 novinarjev, država pa je po svobodi govora na 138. mestu, za Irakom in tik pred Rusijo.

Kot je za Televizijo Slovenija poročala Polona Fijavž, je avtoritarnost turških oblasti za zdaj delno še odvisna ob obnašanja Evropske unije, saj članstvo ostaja na vrhu seznama želja turških oblasti, a so številni analitiki prepričani, da se bo tudi to kmalu spremenilo.

Prvi kazalnik smeri, ki jo bo po volitvah ubrala Turčija, bodo ustavne spremembe. Eden poglavitnih ciljev spremembe ustave naj bi bilo tudi oblikovanje predsedniškega sistema, podobnega francoskemu. Predsedniški položaj bi zasedel prav Erdogan, ki je že sporočil, da tokrat zadnjič kandidira na parlamentarnih volitvah.