Turčija z vetom že nekaj časa onemogoča sodelovanje avstrijske vojske s severnoatlantskim zavezništvom, to pa vpliva tudi na sodelovanje z 41 drugimi državami, ki niso članice Nata.

Medtem ko Avstrija ni članica Nata in sodeluje le v njegovih partnerskih programih, je Turčija med vojaško najmočnejšimi članicami zavezništva.

Razlog za veto so pozivi Dunaja k zaustavitvi pridružitvenih pogajanj med Turčijo in Evropsko unijo, pa tudi številne kritike, ki jih avstrijski politiki namenjajo turškemu predsedniku Tayyipu Erdoganu.

Avstrija je turško obnašanje označila za neodgovorno in avstrijski obrambni minister Hans Peter Doskozil je dejal, da Turčija s tem ogroža varnostne interese Evrope.

Reforma dogovorov
Zaradi tega v Natu že razmišljajo o reformi dogovorov o sodelovanju na način, da bo vsaka država podpisala svoj dogovor o sodelovanju z zavezništvom. Tako bi se lahko izognili že več mesecev trajajoči prekinitvi vseh vojaških sodelovanj.

V Bruslju si prizadevajo, da bi odločitev padla še pred zasedanjem vrha zveze Nato v četrtek v Bruslju, kjer bo sodeloval tudi ameriški predsednik Donald Trump. S spremenjenimi dogovori bi lahko znova obudili partnerske programe, ki so bili začasno prekinjeni, a brez Avstrije.

Med partnerskimi državami, ki jih je prav tako prizadel turški veto, je več držav iz Evrope, Azije in nekdanje Sovjetske zveze, med njimi Ukrajina in Gruzija.

Veto na sodelovanje z Avstrijo vpliva tudi na Zahodni Balkan. Na Kosovu je nameščenih več kot 400 avstrijskih vojakov v okviru Natove misije Kfor. Njihovo navzočnost bo tako težko dolgoročno ohraniti, saj se avstrijski vojaki ne bodo smeli več uriti ali izobraževati znotraj Natovih struktur.