"Skupina naših nesmrtnih brigad je izvedla žrtveno dejanje proti turškemu notranjemu ministrstvu," je prek tiskovne agencije ANF, ki je blizu kurdskemu gibanju, sporočil PKK.

"Dva terorista sta se z lahkim vojaškim vozilom zjutraj pojavila pred vhodom v notranje ministrstvo in izvedla bombni napad," pa je na omrežju X zapisal minister Yerlikaya in dodal, da se je eden razstrelil, drugega pa so policisti "nevtralizirali". "Naš boj se bo nadaljeval, dokler ne bo onemogočen še zadnji terorist."

Notranje ministrstvo je pozno zvečer sporočilo, da so turška vojaška letala napadla položaje kurdskih upornikov na severu Iraka. Uničila so 20 "ciljev" in "nevtralizirala" veliko število pripadnikov prepovedane Delavske stranke Kurdistana (PKK).

Eksplozija v Ankari

Močno eksplozijo je bilo slišati več kilometrov daleč, sledilo pa ji je streljanje, v katerem sta bila lažje poškodovana dva policista.

Na območju, kjer se je zgodil napad, je sedež turškega parlamenta, tam je tudi več ministrstev. Parlament naj bi prav danes začel zasedanje, na katerem naj bi potrdili vstop Švedske v Nato.

Zasedanje parlamenta je kljub napadu potekalo, turški predsednik Recep Tayyip Erdogan pa je v nastopu pred poslanci zatrdil, da "zlobneži, ki stojijo za napadom, niso dosegli ciljev in jih tudi nikoli ne bodo".

Turški predsednik je v nastopu v parlamentu še dejal, da Ankara od EU-ja, ki jo že več kot 40 let pušča čakati pred vrati, ne pričakuje ničesar več. Zatrdil je, da je Turčija izpolnila vse zaveze, ki jih je dala Uniji, ta pa ni uresničila skoraj ničesar.

Po poročanju turških medijev je policija območje zaprla, tam je več reševalnih vozil.

Policija v Ankari je nato sporočila, da izvajajo "nadzorovane eksplozije" sumljivih zavojev, da bi preprečili nov napad. Prebivalce so pozvali, naj ostanejo mirni.

Zadnji napad v Ankari leta 2016

Napad sta na omrežju X že obsodila predsednik Evropskega sveta Charles Michel in visoki zunanji predstavnik EU-ja Josep Borrell, ki sta tudi izrazila solidarnost s turškim narodom.

Napad je ostro obsodil tudi generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. Zapisal je, da Nato stoji ob strani Turkom v boju proti terorizmu.

Spor med PKK-jem in turško državo traja že desetletja, do zdaj je bilo ubitih na tisoče ljudi. Ankara redno izvaja vojaške operacije proti PKK-ju v jugovzhodni Turčiji in severnem Iraku. PKK pa večkrat izvede napade, najpogosteje na turške varnostne sile.

Turčija obtožuje PKK, da s terorizmom ogroža nacionalno varnost, medtem ko PKK vztraja, da se bori za pravice Kurdov in proti zatiranju.

Ankara je bila sicer v preteklosti že večkrat tarča napadov, zlasti v letih 2015 in 2016. Za več napadov je odgovornost prevzela prepovedana Kurdska delavska stranka (PKK). Oktobra 2015 je bilo v napadu, za katerega je odgovornost prevzela skupina Islamska država, ubitih 109 ljudi.

Zadnji večji teroristični napad v Turčiji se je zgodil na nakupovalni ulici v Carigradu novembra lani, ko je umrlo šest ljudi.