; oblasti sicer niso razkrile razloga njihove odločitve, v Turčiji pa še vedno veljajo posebne varnostne razmere.

Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je dejal, da sta obravnava in odobritev njihove prošnje stvar posamezne države, v kateri so zaprosili za azil, in ne Nata.

Stoltenberg ni omenjal, v katerih državah so turški vojaki zaprosili za azil. Po poročanju nemške tiskovne agencije DPA pa naj bi na začetku novembra več turških vojakov, ki so bili nameščeni na sedežu Nata v Ramsteinu, zaprosilo za azil v Nemčiji, a oblasti niso razkrile razloga.

Nemška pisarna za migracije in begunce je objavila podatek, da je do oktobra za azil zaprosilo že več kot 4.400 Turkov, kar je dvakrat več kot lani. Največji porast prošenj je bil po julijskem spodletelem poskusu državnega udara v Turčiji, ko je več turških vojakov pribežalo v Grčijo. Čeprav naraščajočih številk niso želeli povezati s spodletelim udarom, pa pričakujejo, da bo število prošenj naraščalo še naprej.

Posebne varnostne razmere
"Videli smo številne spremembe v poveljniški strukturi Nata, kjer so zamenjali turške vojake," je dejal Stoltenberg in dodal, da pričakuje, da bo Turčija zapolnila vse svoje položaje v poveljniški strukturi. Turčija je predvsem zaradi svoje geografske lege in bližine križnih žarišč v Siriji in Iraku ena izmed pomembnejših partneric zveze Nato.

V Turčiji še naprej veljajo posebne varnostne razmere po spodletelem poskusu državnega udara julija letos, ko so oblasti aretirale več tisoč ljudi, ki naj bi bili privrženci verskega voditelja Fethullaha Gülena. Po mnenju vlade naj bi bil Gülen, pa čeprav je prebegnil v ZDA, kjer trenutno biva, odgovoren za državni udar.

ZN opozarja pred kratenjem svobode izražanja
Posebni poročevalec Združenih narodov za svobodo izražanja David Kaye je opozoril, da Ankara zaradi posebnega stanja varnostne grožnje ne sme kratiti svoboščin svojih ljudi. Varnostno grožnjo po mnenju oblasti v Turčiji predstavljajo samooklicana Islamska država (IS) in kurdski uporniki iz v Turčiji prepovedane Kurdske delavske stranke (PKK). "Vendar to ne pomeni, da ima vlada biankomenico, da dela vse za omejevanje svobode izražanja," je dejal Kaye.

Po podatkih turškega novinarskega združenja so od poskusa udara zaprli 170 medijev in priprli 105 novinarjev in urednikov. Med drugim so aretirali tudi več sodelavcev opozicijskega časopisa Cumhuriyet. Poleg tega so odpustili tudi že več deset tisoč javnih uslužbencev in pripadnikov vojske in policije, več kot 35.000 pa so jih aretirali.