Ustavno sodišče je najspornejši člen, ki pravosodnemu ministru daje večje pristojnosti pri imenovanju tožilcev in sodnikov, razglasilo za neustaven, razveljavilo pa je tudi del zakona, ki pravosodnemu ministru omogoča preiskavo tožilcev v vrhovnem svetu za tožilce in sodnike (HSYK), neodvisnem organu, ki je pristojen za imenovanje sodnikov in tožilcev.

Sporni zakon je bil del reforme pravosodja, ki jo je izpeljal turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, in je bil povračilni ukrep zaradi korupcijskega škandala, ki je izbruhnil decembra lani in v katerega so bili vpleteni politiki in poslovneži, povezani z Erdoganom.

Zakon kot napad na demokracijo?
Sporni zakon, ki je med razpravo v parlamentu sprožil celo pretep med poslanci, je začel veljati februarja, ko ga je podpisal predsednik Abdullah Gül. Opozicija in organizacije za človekove pravice so zakonu nasprotovale in trdile, da gre za napad na demokracijo. Pritožbo na ustavno sodišče je vložil poslanec največje opozicijske Republikanske ljudske stranke (CHP).

Reformo so takrat kot problematično označili tudi v Svetu Evrope, komisar za človekove pravice Nils Muižnieks je dejal, da gre za "resno nazadovanje v neodvisnosti turškega pravosodja". Zaskrbljeni so bili tudi v Washingtonu, kjer so izpostavili pomen pravnega sistema, ki je v skladu z najvišjimi standardi pravičnosti in transparentnosti.