Nobelov nagrajenec je dejal, da Bog joče, ko vidi, kakšno pozornost cerkev posveča spolnosti, in izrazil strinjanje s tistimi, ki menijo, da je cerkev postala brezbrižna do vprašanja revščine na svetu. Sam ob tem meni, da bi bilo dobro, če bi se v cerkvi strinjali, da se razlikujejo glede vprašanja homoseksualnosti.

V Anglikanski cerkvi, ki v nasprotju s Katoliško ne pozna centralizacije oblasti in kjer osrednjo moralno avtoriteto predstavlja canterburyjski nadškof, se v zadnjem času pojavljajo trenja in celo govorice o razkolu zaradi različnih pogledov liberalnega in konservativnega bloka na vprašanje homoseksualnosti v cerkvi.

Medtem ko je liberalni blok naklonjen posvetitvam homoseksualnih duhovnikov in porokam istospolnih parov, pa konservativni temu odločno nasprotuje in v tem vidi grešno spolno nemoralo, zaradi česar se boji, da bodo mnogi verniki prestopili v druge manj rigorozne krščanske vere.

Sram zaradi ignorance do revščine
Tutu je na konferenci cerkvenih voditeljev v Londonu dejal, da je Anglikanska cerkev idealno postavljena za boj proti revščini, saj je v srcu skupnosti v Veliki Britaniji in tudi po svetu. Ob tem pa je nadškofa včasih sram, ko vidi sovernike, ki so obsedeni z vprašanjem homoseksualnosti v času, ko vsak dan zaradi revščine umre 30.000 ljudi.

Obregnil se je tudi ob tiste anglikance, ki v svojem ravnanju s homoseksualci delujejo proti Jezusovim naukom, ko "obsojajo že obsojene". A njegov poziv h končanju gorečih razprav o homoseksualnosti mnogi tradicionalisti sicer že razumejo kot popuščanje liberalnim pogledom.

G. V.