"Moške bomo v kratkem izpustili," je po poročanju tujih medijev dejal nekdanji ukrajinski predsednik Leonid Kučma, ki ima na pogajanjih v beloruskem Minsku vlogo posrednika med sprtima stranema. Uporniki so se obenem zavezali, da bodo mednarodnim preiskovalcem omogočili varen dostop do mesta strmoglavljenja malezijskega potniškega letala. Pogajanja bodo predvidoma nadaljevali naslednji teden.
Separatisti napadli iz zasede
V nočnih spopadih v bližini prizorišča strmoglavljenega malezijskega letala na vzhodu Ukrajine je umrlo 14 ljudi, med njimi najmanj deset ukrajinskih vojakov. Že prej je ukrajinska vojska poročala, da so njene vojake iz zasede napadli uporniki. Ukrajinska vojska je obenem sporočila, da je ponovno okrepila ofenzivo proti separatistom, pri čemer so napovedali, da vojaki v neposredni bližini nesreče ne bodo izvajali nobenih aktivnosti.
Spopadi so prekinili kratko zatišje v regiji, saj so v Kijevu v četrtek razglasili dan brez vojaških operacij proti proruskim separatistom. Majhna skupina preiskovalcev je tako v četrtek po enem tednu čakanja vendarle prišla do prizorišča strmoglavljenja letala. Danes pa je na kraj, na katerem je 17. julija strmoglavilo malezijsko potniško letalo z 298 ljudmi na krovu, prispelo še 70 strokovnjakov iz Nizozemske in Avstralije, ki bodo preiskovali nesrečo.
Preiskava omejena
Kot je zapisala nizozemska vlada, bo 70 policijskih preiskovalcev na prizorišču iskalo ostanke letala in žrtev. Strokovnjaki bodo začeli preiskavo o strmoglavljenju letala, ki je bilo najverjetneje sestreljeno.
Preiskovalci prej niso mogli na prizorišče strmoglavljenja, ker na območju potekajo siloviti spopadi med proruskimi separatisti in ukrajinskimi silami, pa tudi zaradi omejitev, ki so jih postavili uporniki. Že prvi dan so našli nove posmrtne ostanke, ki so jih odpeljalil s seboj.
Ukrajinski predsednik Petro Porošenko je avstralskemu in nizozemskemu premierju Tonyju Abbottu in Marku Rutteju po telefonu zagotovil, da bodo preiskovalci odslej lahko vsak dan obiskali prizorišče strmoglavljenja. Nizozemska policija, ki vodi misijo, ocenjuje, da so razmere na terenu zelo nestabilne.
Tuji mediji medtem razkrivajo, da sta bila nemška kanclerka Merklova in ruski predsednik Putin zelo blizu dogovora, po katerem bi se ruska stran odrekla pomoči separatistom na vzhodu Ukrajine, Kijev pa bi razširil pravice rusko govorečega prebivalstva. Hkrati bi se ukrajinska vlada zavezala, da odstopa od zahtev do približevanja Natu, Moskva pa ne bi nasprotovala krepitvi ukrajinskih vezi z Evropsko unijo. Britanski Independent piše, da je ruski Gazprom nameraval Ukrajini ponuditi dolgoročni sporazum o dobavi plina. Merklova pa naj bi bila celo pripravljena prepričati Kijev in zahodne zaveznice o priznanju ruske zasedbe Krima. Toda sestrelitev malezijskega letala je tajne dogovore presekala in jih potisnila v nedoločljivo prihodnost, Nemčija pa je morala privoliti v ostrejše sankcije zoper Rusijo.
Matej Šurc, Radio Slovenija, Dogodki in odmevi
Jeseni predčasne parlamentarne volitve
Ukrajinski predsednik Petro Porošenko je obljubil, da bo od nemirov pretresena država čez nekaj mesecev dobila nov parlament in potrdil, da namerava jeseni razpisati predčasne parlamentarne volitve. Razpis volitev mnogi pričakujejo, potem ko je prejšnji teden razpadla vladajoča koalicija v parlamentu.
"Jeseni bo sestavljen nov parlament, ki bo začel reforme," je dejal Porošenko, ki je bil sicer izvoljen na majskih predčasnih predsedniških volitvah. Bodoče parlamentarne volitve pa je označil za ključni korak pri prevetrenju politične elite, ki uživa slab ugled. Redne volitve so bile sicer predvidene šele za leto 2017.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje