Viktor Juščenko, ki v Kijevu gosti britanskega zunanjega ministra Davida Milibanda, zato meni, da bi morala Ukrajina povečati svojo obrambo in si še bolj prizadevati za članstvo v Natu. "Kar se je zgodilo, je grožnja vsem, ne samo eni državi. Katera koli nacija bi bila lahko naslednja. Ko nekomu dopustimo, da ignorira temeljno pravico ozemeljske celovitosti, ogrozimo obstoj vsake države," je povedal Juščenko. Rusko priznanje neodvisnosti Južne Osetije in Abhazije je označil za nesprejemljivo, Moskvo pa opozoril, da se bo zavzel za povečanje najemnine za rusko bazo ob Črnem morju.

Miliband po podporo v Ukrajino
Britanski zunanji minister Miliband v Ukrajini zbira podporo za najširšo koalicijo proti ruski agresiji. Miliband je rusko potezo označil za nesprejemljivo in neopravičljivo, ukrajinski predsednik Juščenko pa mu je že obljubil podporo in dejal, da je tudi Ukrajina le ena izmed žrtev v vojni, ki jo je Rusija usmerila proti republikam nekdanje Sovjetske zveze. Nekateri v Ukrajini se bojijo, da bo njihova država naslednja tarča ruskega poskusa, da bi pridobila nadzor nad nekdanjimi republikami Sovjetske zveze. Podobnega mnenja je tudi francoski zunanji minister Bernard Kouchner, ki je izjavil, da je Rusija po konfliktu v Griziji "vrgla oči" na Ukrajino in Moldavijo.

Namestnik ruskega zunanjega ministra Grigorij Karasin je Kijev že opozoril, naj ne stopnjuje napetosti. "Nekateri ukrajinski politiki si močno prizadevajo, da bi zaostrili naše odnose. Na nek način nas dražijo, v upanju, da bi se ostro odzvali, kar bi - tako menijo oni - dvignilo 'zdrav nacionalizem'. To je cinična in nevarna igra," je zapisal na spletni strani ministrstva.

Rusija zavrača možnost nove hladne vojne
Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je v torek priznal neodvisnost gruzijskih pokrajin Južne Osetije in Abhazije in tako sprožil oster odziv mednarodne skupnosti, da je rusko dejanje v nasprotju z mednarodnim pravom in resolucijami Varnostnega sveta ZN-a, ki jih je podpisala tudi Rusija. Ruski veleposlanik pri ZN-u Vitalij Čurkin je v odgovoru povedal, da je gruzijski napad na Južno Osetijo 7. avgusta ustvaril novo realnost, ki je izničila dosedanje resolucije Varnostnega sveta, v katerih je bila navedena podpora ozemeljski celovitosti Gruzije.

Britanski zunanji minister Miliband je povedal, da ima Medvedjev veliko odgovornost, da ne bo sprožil nove hladne vojne, ki si je Zahod ne želi. Čurkin je po ruskem priznanju neodvisnosti Južne Osetije in Abhazije zavrnil možnost, da bi prišlo do nove hladne vojne. "Nove hladne vojne ne bo, saj je bila hladna vojna povsem drugačna zver, ko smo drug drugega na mednarodni ravni resnično trdo držali za vrat, to pa se nikakor ne bo ponovilo," je povedal Čurkin. Čurkin je zatrdil še, da si Rusija ne želi poslabšanja odnosov z Zahodom, je pa povedal, da če se bodo odnosi zaostrili, to ne bo krivda Rusije.

Čurkin: Rusija za dobro obeh pokrajin
Čurkin je povedal še, da je Rusija z odlokom o neodvisnosti le potrdila voljo prebivalcev Južne Osetije in Abhazije. Povedal je, da so s tem ustvarili presedan tudi za druge pokrajine in dele držav, ki bodo želeli postati neodvisni, pri tem pa ni omenil neodvisnosti Kosova, ki ji Rusija še vedno nasprotuje.

Sikorski: Rusija bi izgubila spopad z Zahodom
Poljski zunanji minister Radoslaw Sikorski se je zavzel za sodelovanje Rusije z Zahodom, če pa bi se Rusija vnovič zapletla v spopad z Zahodom, pa bi po njegovem mnenju znova izgubila. "Kot Evropa smo štirikrat bogatejši od Rusije, skupaj z ZDA pa smo bogatejši kar dvajsetkrat. Rajši bi videl, da bi Rusija sodelovala z Zahodom, če pa se zaplete v spopade, pa bo znova izgubila," je povedal in izrazil podporo gruzijski ozemeljski celovitosti.

Merklova protestirala pri Medvedjevu
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je ponovil, da je Rusija pripravljena umakniti svoje sile iz nevtralne cone, ko bodo tja prispeli mednarodni opazovalci. Nemška kanclerka Angela Merkel je v telefonskem pogovoru z ruskim predsednikom prisotnost ruskih sil v delih Gruzije označila za kršitev mirovnega dogovora med Gruzijo in Rusijo ter obsodila rusko priznanje, ki ga v Tbilisiju označujejo za "aneksijo" gruzijskega ozemlja k Rusiji. V znak protesta je Tbilisi iz Moskve poklical vse svoje diplomate, razen dveh.

Gruzija s podporo mednarodne skupnosti
V Združenih narodih se je oglasil tudi gruzijski veleposlanik Irakli Alasanija, ki je dejal, da rusko priznanje neodvisnosti gruzijskih pokrajin nima nobene mednarodne teže in da je Gruzija nikoli ne bo priznala. Hkrati je Rusijo obtožil etničnega čiščenja in nezakonite širitve svojega ozemlja na račun Gruzije in posvaril, da se bodo zaradi dejanj Rusije zapletli odnosi med svetovnimi silami in povečali pritiski na države Kavkaza.

Dejanje Rusije so ostro obsodili tudi drugi. Britanski veleposlanik pri ZN-u John Sawers je povedal, da so v Varnostnem svetu ravno oblikovali resolucijo za mirno rešitev krize, ki predvideva ozemeljsko celovitost Gruzije, a je rusko dejanje izničilo vsa prizadevanja. Generalni sekretar ZN-a Ban Ki Mun je dejal, da bi lahko imelo rusko dejanje širše posledice za varnost in stabilnost Kavkaza, zapletlo pa se bo tudi reševanje gruzijske krize.

EU in Nato ogorčena nad Rusijo
Že v torek pa sta rusko odločitev ostro obsodila Evropska unija in Nato. Francoski zunanji minister Kouchner je v imenu Unije obsodil odločitev ruskega predsednika in dejal, da gre za kršitev resolucij ZN-a. V ponedeljek se bodo v Bruslju voditelji Unije srečali na izrednem zasedanju o Gruziji, kjer bodo po vsej verjetnosti govorili tudi o sankcijah Rusiji.

Tudi generalni sekretar Nata Jaap de Hoop Scheffer je rusko dejanje označil za ostro kršitev mednarodnega prava in resolucij Varnostnega sveta in dodal, da ruska dejanja v zadnjih tednih postavljajo pod vprašaj rusko zavezanost miru, varnosti in stabilnosti na Kavkazu.

B. T./T. V.