Pojavili so se namigi, da je bil Strelkov, ki je sicer ruski državljan, v spopadih z ukrajinsko vojsko ranjen, a so njegovi sodelavci to zanikali. V preteklih dneh je na najpomembnejših položajih separatistov prišlo še do dveh sprememb. Aleksander Borodaj je odstopil z mesta premierja samooklicane Ljudske republike Doneck, zamenjal ga je Aleksander Zaharčenko, vodja upornikov v Lugansku Valerij Bolotov pa je svoje mesto odstopil Igorju Plotnickemu.

Ukrajinska vojska medtem s topništvom napada mesto Doneck na vzhodu Ukrajine, ki je v rokah proruskih separatistov. Ubita sta bila najmanj dva civilista. Ukrajinska vojska je na Doneck izstrelila več kot 20 topniških izstrelkov, ob opozorilu pred napadom so ljudje v središču mesta panično zbežali iz pisarn in stanovanj.

Ukrajinske sile so sporočile, da jim je uspelo povsem obkoliti mesto Lugansk in pretrgati zadnjo cestno povezavo med mestom in mejo z Rusijo. To jim je uspelo, ko so zavzele vas Novosvitlivka.

Rasmussen: Putinove ambicije segajo prek Ukrajine
Ruski predsednik Vladimir Putin se je predtem odzval na besede Andersa Fogha Rasmussena, ki je izrazil zaskrbljenost, da načrti ruskega predsednika Vladimirja Putina "segajo preko meja Ukrajine".

Generalni sekretar zveze Nato je omenil zamrznjene spopade v Pridnestrju v Moldaviji ter v gruzijskih Abhaziji in Južni Osetiji, za katerimi "stoji" Rusija. "Videli smo že nezakonito priključitev Krima, videli smo močno rusko roko pri destabilizaciji vzhodne Ukrajine," je dejal Rasmussen in nadaljeval, da vidimo Rusijo tudi za zamrznjenimi in dolgotrajnimi spopadi v Pridnestrju, Abhaziji in Južni Osetiji. Neodvisnost zadnjih dveh separatističnih regij je Rusija priznala.

Kdo ima večje ambicije?
Ob robu obiska na Islandiji je Rasmussen dejal, da skuša Rusija v okoliških državah vzpostaviti nekakšno ozračje svojega vpliva. "In prav zato sem zaskrbljen, da gredo ambicije Rusije čez meje Ukrajine," je dejal. Rasmussen pa pozablja, da ima tudi Nato ambicije, ki segajo čez meje Severne Amerike in Evrope. Članice Nata so namreč vojaško navzoče v večjem delu sveta, samo največja članica ZDA pa ima po svetu skoraj 1.000 vojaških oporišč.

Nato obtožuje Moskvo, da je ob meji z Ukrajino razporedila okoli 20.000 vojakov, in je že nekajkrat izrazil podporo Kijevu v boju proti "ruski agresiji".

Putin: Rusija se ne sme zapreti pred svetom
Putin pa je med obiskom Krima izjavil, da se Rusija zaradi sankcij zahodnih držav ne bi smela zapreti pred preostalim svetom. Ponovil je tudi, da bo Rusija naredila vse za končanje prelivanja krvi v Ukrajini. Putin je na Krimu, ki si ga je Rusija pripojila marca, poudaril, da trgovinska vojna z ZDA in Evropo ne pomeni, da mora Moskva prekiniti vezi s svojimi partnerji. "Vendar jim prav tako ne smemo dovoliti, da nas prezirajo."

Ruski predsednik je na srečanju s poslanci dume in ministri v Jalti dejal, da je bil prisiljen uvesti prepoved uvoza določenih živil, da bi zaščitil ruske interese. Poleg tega bodo ukrepi pomagali oživiti domači kmetijski sektor in omogočili novim ruskim zaveznikom v Latinski Ameriki in drugim državam, kot je Turčija, boljši dostop do ruskega trga. "Te sankcije niso samo povračilni ukrepi," je zatrdil.

Ukrajina je obsodila Putinov obisk na Krimu in tako kot večji del mednarodne skupnosti ne priznava ruske pripojitve tega strateško pomembnega polotoka v Črnem morju. Ruski predsednik je zavrnil proteste iz Kijeva rekoč, da mora Krim postati simbol močne in zedinjene nove ruske države. Rusi bi se po njegovih besedah morali utrditi kot družba, "ne zato, da bi se borili v vojni, zapletali v konflikte ali spore, temveč da bi trdo delali - v imenu Rusije in za Rusijo". Putin je tudi ponovil, da bo Rusija naredila vse za končanje prelivanja krvi v sosednji Ukrajini. "Ta država se je potopila v krvav kaos, v bratomoren konflikt," je dejal. "Naredili bo vse, kar je v naši moči, za končanje tega spora, da se prelivanje krvi čim prej konča," je dodal Putin.

Nejasnosti glede konvoja
Ruski humanitarni konvoj, ki ga sestavlja okoli 260 tovornjakov, medtem stoji, kje točno, pa ni povsem jasno. Po domnevah konvoj stoji okoli 20 kilometrov od rusko-ukrajinske meje. Kdaj bodo tovornjaki s hrano, pitno vodo, zdravili, medicinsko opremo in električnimi generatorji nadaljevali pot in kdo bo pomoč prevzel, pa še vedno ni znano.

Ukrajina je pod določenimi pogoji pripravljena sprejeti ruski konvoj s humanitarno pomočjo, namenjeno obleganemu mestu Lugansk na vzhodu države. Konvoj bi, potem ko bi prečkal mejo, pot nadaljeval prek ozemlja, ki ga nadzorujejo proruski separatisti, v Lugansku pa bi pomoč razdelili predstavniki Rdečega križa. To pot je v sredo predlagal uradni Kijev.

Kijev je torej odstopil od predhodnih zahtev, da mora ruska pomoč prečkati mejo v regiji Harkov, ki jo nadzirajo vladne sile, in sicer potem ko bi jo pretovorili na tovornjake Mednarodnega odbora Rdečega križa. Rusija je ta predlog zavrnila.

Humanitarni konvoj je v torek na Zahodu in v Ukrajini povzročil val skrbi. Kijev opozarja, da naj bi Rusija konvoj izkoristila za vojaško posredovanje.