"Tako obrambni kot ofenzivni srditi boji potekajo na vzhodu in jugu naše države. Dosegli smo določene uspehe, uresničujemo svoje načrte, napredujemo," je na družbenih omrežjih sporočil Zalužni.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v soboto potrdil, da se je v Ukrajini začela protiofenziva ukrajinske vojske in da ta izvaja "protiofenzivne akcije" na fronti.

Iz Kijeva so v ponedeljek sporočili, da je ukrajinska vojska v "težki protiofenzivi" proti ruskim silam spet zavzela sedem vasi in dosegla nekaj uspehov v regiji Zaporožje na jugu države.

"Boji so težki, vendar napredujemo, kar je zelo pomembno. Zahvaljujem se našim fantom za vsako ukrajinsko zastavo, ki se vrne na svoje mesto v vaseh na osvobojenem ozemlju," je dejal ukrajinski predsednik v rednem večernem nagovoru.

Namestnica ukrajinskega obrambnega ministra Hana Maljar je v ponedeljek na Telegramu sporočila, da je bilo "osvobojenih sedem naselij" v regiji Zaporožje. Dodala je, da so ukrajinske sile vnovič prevzele nadzor tudi nad delom ozemlja v regiji Doneck, v bližini treh vasi, ki so jih znova osvojile v nedeljo.

Rusija je pred tem v ponedeljek sporočila, da je odbila ukrajinske napade na območju v regiji Doneck v bližini vasi Velika Novosilka. Prav tako je sporočila, da naj bi odbila ukrajinske napade v okolici vasi Levadne v regiji Zaporožje.

Trditev o uspehih ukrajinskih in ruskih sil za zdaj ni mogoče neodvisno preveriti.

Po navedbah strokovnjakov ameriškega Inštituta za preučevanje vojne (ISW) je Kijev v zadnjih dneh sprožil napade na najmanj štirih predelih v regijah Doneck in Zaporožje. Ti prvi napadi v okviru protiofenzive naj bi bili namenjeni predvsem odkrivanju šibkih točk v ruski obrambi in razkrivanju mogočih obrambnih taktik Moskve.

Ukrajinsko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so ukrajinske sile v preteklem tednu zasedle 90 kvadratnih kilometrov ozemlja v regiji Doneck na vzhodu države in osvobodile sedem vasi v Zaporožju. V tem času so zasedli tudi 16 kvadratnih kilometrov ozemlja v okolici mesta Bahmut.

Moskva se hvali z zaseženo opremo

"Tanki leopard in pehotna bojna vozila bradley. To so naše trofeje. Oprema ukrajinskih oboroženih sil v regiji Zaporožje," je na Telegramu sporočilo obrambno ministrstvo v Moskvi. Dodalo je, da je imelo več zajetih vozil motorje v pogonu, kar naj bi nakazovalo na to, da so bili boji kratki in da so ukrajinske sile pobegnile s svojih položajev.

Predtem je v ponedeljek zvečer nemški obrambni minister Boris Pistorius v intervjuju za televizijo RTL povedal, da Nemčija ne bo mogla takoj nadomestiti vseh tankov, ki jih je poslala v Ukrajino. Ob tem ni potrdil pristnosti fotografij, ki krožijo po spletu, na katerih je videti poškodovane in uničene leoparde.

Dejal je le, da je žal v naravi vojne, da se orožje uničuje in da ljudje umirajo. "Zato je naša podpora Ukrajini tako pomembna," je dodal. Po njegovih besedah bo Nemčija še naprej dobavljala tanke leopard ukrajinskim silam.

Do zdaj je Nemčija Ukrajini poslala 18 tankov leopard 2, do konca leta pa bo po besedah obrambnega ministra Pistoriusa Kijevu poslala še več kot sto manj naprednih leopardov 1, navaja AFP.

V bombardiranju ubitih najmanj 11 ljudi

Ruske sile so ponoči bombardirale več ciljev v Ukrajini in v napadu na mesto Krivi Rog zadele tudi civilne stavbe, pri tem naj bi bilo ubitih najmanj 11 ljudi.

"Po ruskih zračnih napadih na ukrajinsko mesto Krivi Rog je umrlo 11 ljudi," je na Telegramu sporočil vodja ukrajinske vojaške uprave v tem mestu Oleksandr Vilkul. Dodal je, da je bilo ranjenih 28 ljudi, reševalne operacije pa še potekajo.

Guverner regije Dnipropetrovsk Sergij Lisak je sporočil še, da so štiri trupla našli pod ruševinami petnadstropne stanovanjske stavbe, ki je bila v napadu uničena, še šest trupel pa v porušenih poslovnih prostorih.

Na ruske napade v svojem domačem mestu se je odzval tudi ukrajinski predsednik Zelenski, ki je na Telegramu izrazil sožalje vsem, ki so izgubili svoje bližnje. Dodal je, da "teroristom ne bo nikoli odpuščeno" in da bodo "odgovarjali za vsako izstreljeno raketo".

Kijevska vojaška oblast je sporočila, da je protizračna obramba uspešno ubranila vse zračne napade na ukrajinsko glavno mesto in sestrelila vse ruske rakete.

V Harkovu je bila v napadu brezpilotnega letalnika prizadeta civilna infrastruktura, je povedal župan mesta Igor Terehov. "Po prvih podatkih sta bila poškodovana komunalno podjetje in skladišče, v katerem je zaradi eksplozije izbruhnil požar," je dejal.

Opozorila pred zračnimi napadi so se ponoči oglasila tudi drugje v regiji Dnipropetrovsk, tudi v regijah Doneck in Poltava.

Varnostna jamstva za Ukrajino

Francoski predsednik Emmanuel Macron se je v ponedeljek zvečer v Parizu z nemškim kanclerjem Olafom Scholzem in poljskim predsednikom Andrzejem Dudo pogovarjal o dolgoročnih varnostnih jamstvih za Ukrajino. Ob prihajajočem julijskem vrhu Nata je izrazil upanje, da bo ta omogočil oblikovanje jasnejše vizije za prihodnost kolektivne varnosti.

"Ukrajina čaka na nedvoumen signal glede možnosti članstva v Natu," je dejal poljski predsednik Duda, ki je eden najbolj gorečih podpornikov ukrajinskega kolega Zelenskega. Izrazil je upanje, da bo julijski vrh Nata v Litvi Ukrajini prinesel "luč na koncu predora", poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Macron je bil bolj zadržan. Dejal je, da so pogovori osredotočeni na "Natovo podporo Ukrajini, da bi ji zagotovili vse možnosti, do katerih je upravičena". Ob tem je izrazil upanje, da bo omenjeni vrh zavezništva omogočil oblikovanje jasnejše vizije za prihodnost kolektivne varnosti.

Scholz se je izognil vprašanju članstva Ukrajine v zvezi Nato in dejal, da so glavna prizadevanja trenutno usmerjena v pomoč tej državi pri obrambi pred Rusijo. "To bomo počeli, dokler bo to potrebno. Na to smo pripravljeni," je zagotovil.

Zelenski je od začetka ruske invazije februarja lani večkrat javno pozval k čimprejšnji včlanitvi Ukrajine v EU in Nato. Medtem ko so se v Kijevu junija lahko razveselili statusa države kandidatke za članstvo v EU-ju, pa so članice Nata glede pridružitve Ukrajine obrambnemu zavezništvu bolj zadržane.

Pri vprašanju ukrajinskega članstva je ključna določba o kolektivni obrambi iz petega člena severnoatlantske pogodbe. V njem piše, da "se oborožen napad na eno ali več pogodbenic v Evropi ali Severni Ameriki šteje za napad na vse pogodbenice".

Eden izmed pogojev je tudi ta, da država, ki se želi zvezi pridružiti, ne sme biti vpletena v tekoče mednarodne spore. Države članice Nata obenem gojijo tudi strah pred nepredvidljivim odzivom Moskve na morebitno članstvo Ukrajine.

Število žrtev poplav narašča, skupaj jih je 27

Teden dni po poškodovanju jezu Kahovka na jugu Ukrajine število žrtev poplav še naprej narašča.

Oblasti regije Herson, ki je pod ukrajinskim nadzorom, so sporočile, da je zaradi poplav po uničenju jezu na reki Dneper umrlo deset ljudi, 20 je poškodovanih. Pogrešajo še 42 ljudi, je na Telegramu dejal vodja vojaške uprave Hersona Oleksander Prokudin. Ukrajinske oblasti so pred tem nazadnje poročale o šestih smrtnih žrtvah.

Število žrtev poplav na območju pod ruskim nadzorom se je medtem povišalo z osem na 17. Kot je povedal vodja oblasti v delu Hersona pod ruskim nadzorom Andrej Aleksejenko, so danes zjutraj potrdili smrt 12 ljudi v kraju Goli Pristan in pet v Oleškiju, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Po uničenju jezu v Novi Kahovki na reki Dneper prejšnji torek, ki naj bi bila posledica eksplozije, je poplavilo več kot 600 kvadratnih kilometrov ozemlja na obeh bregovih reke, pod vodo je na desetine mest in vasi. Ukrajina in Rusija sicer krivdo za poškodbo jezu valita druga na drugo.

Glede na uradne podatke so ukrajinske oblasti v reševalnih operacijah do zdaj na varno pripeljale 2757 ljudi, med njimi 263 otrok, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Grossi bo ocenil razmere v jedrski elektrarni

Uničenje jezu je sprožilo tudi bojazni glede delovanja jedrske elektrarne Zaporožje, ki prejema vodo za hlajenje iz tamkajšnjega akumulacijskega jezera.

V Kijevu medtem pričakujejo vodjo Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Rafaela Grossija, ki želi oceniti razmere v jedrski elektrarni po uničenju jezu in razjasniti odprta vprašanja glede oskrbe z vodo.

Grossi se bo najprej srečal z ukrajinskim predsednikom, preden se bo odpravil do jedrske elektrarne Zaporožje, ki je pod ruskim nadzorom. Kot je zapisal na Twitterju pred odhodom v Kijev, bo Zelenskemu med drugim predstavil program pomoči po poškodbi jezu Kahovka.

Gladina vode v akumulacijskem jezeru se je sicer znižala, vendar pa je IAEA prejšnji teden sporočil, da jedrska elektrarna še vedno prejema vodo za hlajenje iz jezera.

Grossi že od začetka ruske invazije v Ukrajini februarja lani opozarja na možnost jedrske nesreče v Zaporožju, organizacija pa je tokrat opozorila, da je poškodovanje jezu še bolj zapletlo "že tako negotove jedrske in varnostne razmere" v elektrarni.

Uničenje jezu pa bi ob zdravju in varnosti ljudi lahko imelo posledice tudi na svetovno prehransko varnost, opozarjajo Združeni narodi.

Koordinator ZN-a za nujno pomoč Martin Griffiths je izrazil veliko zaskrbljenost zaradi okoljskega uničenja. Poplavljeno območje v Ukrajini je po njegovih besedah "žitnica ne le za Ukrajino, ampak za svet".

Po njegovem mnenju je skoraj neizogibno, da "bomo videli velike težave pri žetvi in setvi", kar bo povzročilo "velik vpliv na svetovno prehransko varnost".