Bližnji vzhod je bil zmeraj regija, v kateri so ameriške strategije hitro postale očitne. A Bidnova strategija v tem trenutku vzbuja predvsem vprašanja.

Očitno se Joe Biden ozira predvsem k Iranu. Širokosrčno umika sankcije iz Teherana, s proiranskih hutijevskih upornikov v Jemnu pa oznako teroristične organizacije. Obenem "rekalibrira" odnose s Savdsko Arabijo, pri čemer je odobril objavo Cijinega poročila, ki umor Džamala Hašokdžija povezuje z najvplivnejšim Savdijcem, princem Mohamedom bin Salmanom.

"Govoril sem s kraljem, ne s princem. Nedvoumno sem mu povedal, da se pravila spreminjajo. Odgovarjati bodo morali za kršitve človekovih pravic. Če bodo želeli sodelovati z nami, jih bodo morali spoštovati," je po pogovoru s kraljem Salmanom povedal Joe Biden.

Kako bo to videti v praksi, je pojasnil predstavnik State Departmenta Ned Price: "Prodajo in pošiljke orožja bomo presojali od primera do primera, v skladu z dvema meriloma: naših interesov in naših vrednot."

V Jemnu dve tretjini ljudi nima dovolj hrane

Z drugimi besedami, Riad si bo moral prizadevati za naklonjenost Washingtona, jemenska avantura pa se bo morala končati. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je v ponedeljek na virtualni donatorski konferenci za Jemen opozoril: " … dva človeka od treh v Jemnu potrebujeta hrano, zdravstveno oskrbo ali drugo nujno pomoč humanitarnih organizacij. Ocenjujemo, da bo več kot 60 milijonov ljudi to leto stradalo, skoraj 50.000 Jemencev pa že umira od lakote." ZDA bodo Jemnu letos namenile 350 milijonov dolarjev pomoči.

A ta enačba se Bidnu za zdaj ne izide najbolje. Hutijevci so okrepili napade, Iran pa noče sesti za pogajalsko mizo glede jedrskega programa. Obenem je Biden kot povračilni ukrep za obstreljevanje erbilskega letališča v Iraku ukazal obstreljevanje položajev proiranskih milic v Siriji. Tako je videti, da izgublja zaveznike, novih sogovornikov pa ni. Tvegana politika.