Podjetnik Kerkor Kerkorian je veljal za eno najpomembnejših osebnosti v Las Vegasu, saj je skupaj z arhitektom Martinom Sternom tako rekoč ustvaril "dolino igralnic", kot jo poznamo danes. Megahotela The International Hotel (1969), danes Westgate Las Vegas, in MGM Grand Hotel and Casino (1973), danes Bally's Las Vegas, ki sta jih ustvarila skupaj, sta pomenila prelomnico za Las Vegas. Pred tem so tam stali le ceneni moteli, klubi in parkirišča, s slavnima zgradbama, ki sta ob svojem nastanku veljala za največja hotela na svetu, pa se je začela spreminjati podoba tega igralniškega mesta.

Čeprav se je Kerkorian poslovil kot milijarder, pa njegovi začetki niso bili lahki. Kirk se je rodil revnim armenskim priseljencem 6. junija 1917 v Kaliforniji. V osmem razredu je zapustil šolo in se posvetil boksu. Pozneje je svojo pozornost namenil letenju in tako počasi prišel tudi do svoje prve naložbe. Leta 1947 je za 60 tisoč dolarjev kupil majhno letalsko družbo TransInternational Airlines, ki je prevažala kvartopirce med Los Angelesom in Las Vegasom. Vodil jo je do leta 1968, ko jo je za 104 milijonov dolarjev prodal podjetju Transamerica Corporation.

Denar je začel vlagati v nakupe zemljišč in gradnjo hotelov v Las Vegasu, pa tudi v letalska podjetja, avtomobilske družbe in filmske studie. Ko je kupil studio MGM, je bil ta v velikih dolgovih. Za predsednika MGM-ja je postavil Jamesa Thomasa Aubreyja, ki je, da bi se rešil dolgov studia, prodal nekaj spominskih predmetov v lasti družbe, med drugim tudi rdeče čeveljčke, ki jih je Judy Garland nosila v filmu Čarovnik iz Oza. Kerkorian je studio večkrat prodal in ponovno kupil, pri tem pa je podjetje MGM razširil tudi na hotelirske in igralniške dejavnosti (MGM Mirage). Kirkovo podjetje Tracinda Corporation je ohranilo 39-odstotni delež lastništva v podjetju MGM Mirage, ki ima v lasti 15 nepremičnin v Nevadi, Misisipiju in Michiganu.

"Je rojen kockar z dobrim občutkom za dobiček," je o njem povedal Lee Iacocca, nekdanji predsednik družbe Crysler. Z njim se je strinjal tudi sam Kerkorian, ki je v intervjuju za Times dejal: "Po duši sem kockar, to je moje življenje." Kadar ni oprezal za novimi poslovnimi priložnostmi, pa je Kirk rad igral tenis ali pa si ogledal kakšen film. Pri tem njegovi bližnji trdijo, da si tudi kot lastnik filmskih studiev ni privoščil zasebni projekcij in je za vstopnico vedno čakal v vrsti skupaj z drugimi obiskovalci kina.