"Z žalostjo se še zadnjič poslavljamo od Karolosa Papuljasa," je ob smrti sporočila aktualna grška predsednica Katerina Sakelaropulu. Zahvalila se mu je, ker je "odločno branil socialno kohezijo in narodno enotnost", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Papuljas je predsedniški položaj prvič zasedel leta 2005 in bil nato leta 2010 sredi hude finančne krize izvoljen za še en mandat. Njegova priljubljenost je zaradi podpore strogim varčevalnim ukrepom, ki so jih zahtevali mednarodni posojilodajalci, močno upadla.

V znak solidarnosti z "žrtvovanjem ljudi" se je sicer kot eden prvih grških politikov odpovedal svoji plači.

Rodil se je leta 1929 v mestu Ioannina na severozahodu Grčije. V mladosti je bil državni prvak v skoku s palico in tudi član odbojkarske reprezentance.

Pozneje je študiral pravo v Atenah, Italiji in Nemčiji ter leta 1963 postal odvetnik. Med diktaturo v Grčiji, ki je trajala od leta 1967 do 1974, se je zatekel v Nemčijo in bil med soustanovitelji socialističnega gibanja Pasok. Ta je pozneje postala ena glavnih političnih sil v Grčiji po diktaturi.

Papuljas je bil med letoma 1977 in 2000 poslanec grškega parlamenta. Dvakrat je vodil tudi zunanje ministrstvo.