Rodil se je leta 1928 v Romuniji, večino druge svetovne vojne pa preživel v judovskem getu mesta Sighet, ki ga je zavzela Madžarska. Maja 1944 so ga z očetom poslali v Auschwitz, osvoboditev leta 1945 pa je dočakal v taborišču Buchenwald. V nacističnih taboriščih so mu umrli oče, mama in sestra, dve sestri pa sta preživeli.

Po vojni se je preselil v Francijo, kjer je študiral na Sorboni in delal kot novinar. V Parizu sta tudi nastali dve njegovi avtobiografski knjigi o žiivljenju v nacističnih koncentracijskih taboriščih. Leta 1965 se je preselil v ZDA in postal eden vodilnih strokovnjakov za holokavst.

Predsednik ZDA Jimmy Carter ga je leta 1978 izbral za vodenje komisije o holokavstu in načrtovanje muzeja v spomin žrtvam holokavsta, od predsednika Ronalda Reagana pa je leta 1985 prejel kongresno zlato medaljo. Leta 1986 je za svoje humanitarno delo prejel Nobelovo nagrado za mir. Zadnja leta je pretežno poučeval - predaval je na Bostonski univerzi, na Yalu in na newyorški univerzi CUNY.

Wiesel je bil dober prijatelj izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, zaradi česar si je prislužil veliko kritik.