Iran je vodil le 16 mesecev, od prvih volitev po odpravi monarhije na začetku leta 1980 pa do junija 1981, ko ga je parlament odstavil, ker je zašel v spor s tedanjim iranskim vrhovnim voditeljem, ajatolo Ruholo Musavijem Homeinijem. Pred tem je vrsto let veljal za enega Homeinijevih najtesnejših sodelavcev in ostrega nasprotnika šaha Mohameda Reze Pahlavija.

Ker je bil zagovornik liberalnega islama ter je nasprotoval krepitvi islamskih klerikov in spreminjanju države v teokracijo, je po odstavitvi zbežal v tujino. V izgnanstvu v Franciji je skupaj z Masudom Radžavijem, vodjo Mudžahidov iranskega naroda, ustanovil Nacionalni svet upora Irana. Z Radžavijem se je pozneje razšel in zapustil omenjeni svet.

Svojci so Banisadra danes označili kot nekoga, ki je "branil svoboščine", medtem ko so mu v Teheranu očitali, da je pod okriljem francoskih in zahodnih obveščevalnih služb dolga leta vztrajno blatil ljudi in sistem Islamske republike, poroča francoska tiskovna agencija AFP.