Nobena od obeh držav jih namreč ne priznava kot enakopravnih diplomam, pridobljenih na domačih fakultetah, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.

"Pozvali smo izobraževalne oblasti v BiH-u, naj sodelujejo z oblastmi Hrvaške in Slovenije ter delujejo politično, da bi rešili probleme, ki jih imajo osebe z diplomami iz BiH-a," je po poročanju Hine dejal rektor banjaluške univerze Radoslav Gajanin novinarjem ob robu rektorske konference BiH-a v Banjaluki.

Rektorji so na sestanku rektorske konference razpravljali o težavi, ki je nastala po tem, ko je hrvaška agencija za znanost in visoko izobraževanje AZVO odločila, da bo kot polnopravne diplome iz BiH-a priznavala samo tiste, ki so pridobljene na univerzi v Mostarju.

Za diplome z drugih visokošolskih ustanov v BiH-u morajo diplomanti, če se želijo zaposliti ali nadaljevati študij na Hrvaškem, pridobiti posebno mnenje AZVO-ja. Tega delodajalec lahko ali pa tudi ne upošteva, v primeru prijave na razpis za državno službo pa lahko predstavlja oteževalno okoliščino, če ga je agencija izdala s pridržkom.

Visokošolskih diplom iz BiH-a Slovenija ne priznava samodejno zaradi zahtev slovenskih oblasti po dostavitvi natančnih informacij o statutu visokošolskih ustanov v BiH-u in njihovih izobraževalnih programov.

Na vprašanje priznavanja visokošolskih diplom iz BiH-a je sredi marca ob obisku premierja Roberta Goloba v Sarajevu opozorila tudi Delavska svetovalnica v Ljubljani.

V odprtem pismu so izpostavili, da v Sloveniji še vedno velja ustavitev priznavanja visokošolskih diplom iz BiH-a, s čimer njihove imetnike "spreminjajo v potencialne goljufe". Zanimalo jih je tudi, kdaj bo nacionalni informacijski center za priznavanje kvalifikacij ENIC-NARIC znova sprožili postopke reševanja posamičnih vlog za vrednotenje visokošolskega izobraževanja iz BiH-a.