Naraščajoča umrljivost med dojenčki, naraščanje okužb z virusom HIV med odvisniki, ponoven pojav malarije in vse več samomorov - to so po mnenju strokovnjakov posledice varčevalnih ukrepov, ki jih je bila grška vlada pripravljena sprejeti v zameno za znatno mednarodno finančno pomoč, s katero se je izognila bankrotu.

Med letoma 2009 in 2011 se je proračun za grške bolnišnice zmanjšal za četrtino, poroča časopis The Independent, ki se sklicuje na strokovno poročilo v medicinskem zborniku The Lancet. Javna sredstva za zdravila so se prepolovila, zaradi česar so nekatera zdravila postala nedosegljiva.

S krizo je prišlo ukinjanje delovnih mest, s katerimi je povezano zdravstveno zavarovanje in s tem dostop do javnega zdravstva. Kar 800.000 ljudi naj bi ostalo brez zdravstvenega zavarovanja ali dostopa do zdravstvene oskrbe. Na nekaterih območjih so morale priskočiti na pomoč mednarodne humanitarne organizacije, kot je Zdravniki sveta (Médecins du Monde), ki nudijo oskrbo in zdravila najbolj ranljivim.

Britanski strokovnjaki so grško vlado in mednarodno skupnost obtožili zanikanja razsežnosti trpljenja, ki so jih varčevalni ukrepi zadali Grkom.

"Ceno varčevalnih ukrepov nosijo predvsem navadni državljani, ki so jih prizadeli doslej največji rezi v zdravstvenem sektorju v sodobni Evropi," je bil jasen eden od avtorjev poročila David Stuckler z Oxforda, ki upa, da bo njihova raziskava prepričala grško vlado k nujno potrebnemu odzivu na naraščajočo humanitarno krizo.

V zameno za sprejetje varčevalnih ukrepov je Grčija od Evropske unije, Evropske banke in Mednarodnega sklada, znanih kot trojka, dobila skupno 240 milijard evrov pomoči, medtem ko so se izdatki za zdravstvo zmanjšali na šest odstotkov BDP-ja. S tem so se stroški zdravljenja s strani države prevalili na pleča bolnikov z zvišanjem cen zdravil in obiskov pri zdravniku.

Premalo sredstev za številne programe
Načet je državni sistem za preventivo pred boleznimi, kar je med drugim povzročilo ponoven pojav malarije, ki ji v Grčiji niso bili priča zadnjih 40 let.

Programi pomoči odvisnikom od mamil so ostali brez znatnega dela državne pomoči, zato je samo ob prvem sprejetju varčevalnih ukrepov med letoma 2009 in 2010 nehala delati tretjina uličnih programov. Manj razdeljenih igel in kondomov med uživalci je prineslo naraščanje okužb z virusom HIV.

Med letoma 2008 in 2011 se je število mrtvorojenih otrok povečalo za 21 odstotkov, medtem ko je umrljivost med dojenčki med letoma 2008 in 2010 narasla za kar 43 odstotkov - vse zaradi težjega dostopa do osnovne zdravstvene oskrbe.

Skrb vzbujajoče je tudi naraščanje samomorov, katerih število je s 400 leta 2008 poskočilo na 500 v letu 2011.

Kot ugotavlja sociolog Alexander Kentikelenis s Cambridgea in eden od vodil avtorjev poročila je grška država pustila na cedilu ljudi v času, ko so ti najbolj potrebovali pomoč.

Primer Grčije bi zato po mnenju avtorjev poročila moral služiti kot opozorilo vsem vladam in tudi Evropski uniji pri sprejemanju varčevalnih ukrepov in njihovem vplivu na zdravstveni sistem.